Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Serija Slovenski ljudski plesi je nastajala več let in danes hranimo v arhivu Televizije Slovenija kar 29 oddaj. Tri oddaje so nastale s filmskih snemanj v Beli krajini. Tokrat predstavljamo plese iz Adlešičev (Hruške, jabuke, slive, Tribučko kolo, Lipa moja gora zelena in Lepa Anka), iz Starega trga ( Ki za kolo, Dober večer stara majko, Majka čeru in Smiljaniče ) ter iz Predgrada ( Most, Vrečo šivat). Strokovno vodstvo Mirka Ramovša, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Oddaja iz serije Slovenski ljudski plesi predstavlja plese s treh slovenskih etničnih področij: z Goriškega, iz Beneške Slovenije in Rezije. Plese so obnovili člani folklornih skupin Travnik iz Gorice, »Stu ledi« iz Trsta in »Val Resia« iz Rezije. Posneli smo jih v pustnem času. Urednica Danica Dolinar, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, režiserka Marija Šeme Baričevič.
V tej oddaji smo strnili plese, ki so povezani z zimo oziroma s prehodom zime v pomlad. To je v čas kurentov, kopjašev, oračev in picekov. Plešejo folklorne skupine iz Cirkovc, Markovcev, Obreža in Križevcev. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, redaktor Marjan Stare, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Gala koncert v počastitev stoletnice slovenskega poklicnega baleta je v Ljubljano pripeljal priznana in priljubljena imena plesnih umetnikov. Poleg izjemnih domačih baletnih plesalcev, ki delujejo v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani in Mariboru, spremljamo nastope baletnih zvezd, ki navdušujejo občinstvo na največjih svetovnih odrih. Prihajajo iz baletnih in opernih gledališč na Hrvaškem, Češkem, v Italiji, Avstriji, Španiji, Grčiji, Nemčiji in ZDA.
Plesno izročilo Notranjske in vzhodne Primorske smo s filmsko kamero posneli v okolju slikovite vasi Prem. Ljudski plesi so bili že ob snemanju oddaje leta 1985 skoraj pozabljeni, predstavi pa jih folklorna skupina Koleda iz Velenja. Kako so nekoč plesali v vaseh na obrobju Ljubljane, v Tomačevem, Dravljah ali na Ježici, pa bo pokazala folklorna skupina France Marolt. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Folklorne skupine iz Velike Polane, Beltincev in Gornjih Petrovcev bodo v domačem okolju predstavile plese, ki jih plešejo v Prekmurju ob zimskih opravilih, kot so tkanje, koline in gostüvanje. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, redaktor Marjan Stare, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Serijo, v kateri predstavljamo, kako smo plesali in še plešemo Slovenci ob ljudskih običajih, šegah in domačih opravilih, nadaljujemo s posnetki plesov Primorske – Tolminskih Raven in Krasa. Plese smo leta 1987 posneli s folklorno skupino s Tolminskih Raven. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, snemalec Ubald Trnkoczy, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Na jugovzhodnem robu Dravskega polja, kjer ravnina prehaja v vinorodne Haloze, leži Lancova vas. Folklorna skupina Folklornega društva Lancova vas je leta 1994 za našo oddajo prikazala izročilo domačega kraja in okolice, kot je živelo nekdaj, povezano z raznimi opravili in praznovanji. Scenarist in strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Janez Kališnik, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
S filmsko ekipo smo se odpravili v hribovit svet nad dolino Bistrice, v stari železarski trg Muto ter k samotnim domačijam Pernic in Sv. Primoža, ki so raztresene po pobočjih. V odmaknjenem okolju se je ohranilo mnogo več izročila kot v dolini. Folklorna skupina Muta je zaplesala in prikazala nekatere šege, ki jih je pri domačinih zbrala Teja Ropoša: koledniško šego florjančenja, praznovanje lepe nedelje. Noše, ki jih nosijo člani folklorne skupine, so naredili na podlagi raziskave dr. Marije Makarovič in so take, kot so jih nosili od konca 19. stoletja pa vse do časa okrog prve svetovne vojne. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, filmski snemalec Janez Kališnik, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
V tokratni oddaji iz cikla o slovenskih ljudskih plesih bomo predstavili plese zahodnega Kozjanskega v izvedbi celjske folklorne skupine ŠKUD France Prešeren in folklorne skupine KD Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
Tudi na Gorenjskem so bile nekdaj plesne zabave povezane s skupnimi opravili, ki so krajšala dolge zimske večere. Plese smo leta 1979 posneli z ljubiteljskimi folklornimi skupinami iz Preddvora, Kamniške Bistrice, Bohinjske Bistrice in iz Nemilj, ki plese negujejo z vso ljubeznijo in odgovornostjo do ljudskega izročila. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, snemalec Ubald Trnkoczy, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Leta 1983 smo posneli dokumentarno oddajo o ljudskih plesih Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter zahodnega Pohorja. Šaleška folklorna skupina Koleda iz Velenja je zaplesala nekatere plese, ki so v tem predelu Slovenije še ohranjeni v najstarejši obliki, med drugim štajeriš, trablan, cvajšrit, ples kovtre šivat, ples z metlo, rašpla in povštertanc. Scenarist in strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Slavko Nemec, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Svatba je bila od nekdaj imenitna priložnost za ples. Kakšni so plesi, ki so povezani s svatbenimi šegami na območju med Litijo in Čatežem, prikazuje folklorna skupina iz Šmartna pri Litiji. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Janez Kališnik, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
Tokrat smo se s filmsko ekipo najprej ustavili pri koroških Slovencih onkraj meje, v rožanski vasi Sele. S tamkajšnjo folklorno skupino smo posneli ljudske plese mazurko, zimšrit, štajeriš in veverico. Folklorna skupina Prežihov Voranc z Raven na Koroškem pa je prikazala plese, ki jih v Mežiški dolini plešejo ob steljaraji, tj. ko jeseni pripravljajo steljo. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Mednarodno priznani koreograf Milko Šparemblek je leta 1998 ustvaril kratek TV-Magnificat na stavek Et misericordia (Usmiljenje) iz veličastnega vokalno-instrumentalnega dela J. S. Bacha. Plešeta Mateja Rebolj in Vojko Vidmar. Urednica je Danica Dolinar, režiser Franc Uršič.
Gala koncert v počastitev stoletnice slovenskega poklicnega baleta je v Ljubljano pripeljal priznana in priljubljena imena plesnih umetnikov. Poleg izjemnih domačih baletnih plesalcev, ki delujejo v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani in Mariboru, spremljamo nastope baletnih zvezd, ki navdušujejo občinstvo na največjih svetovnih odrih. Prihajajo iz baletnih in opernih gledališč na Hrvaškem, Češkem, v Italiji, Avstriji, Španiji, Grčiji, Nemčiji in ZDA.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.«. Predstava v ospredje postavlja človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika. Število nič pa že na ravni podobe simbolizira cikličnost in sklenjenost. Posnetek drugega dela predstave vas bo popeljal skozi naslednja poglavja človeškega življenja: Združitev, Dekadenca in Smrt.
Maribor v poletje že 27-tič vstopa s Festivalom Lent. Predstave, koncerti – kultura, druženje, kulinarika in doživetje – vse to festival ponuja na trgih, ulicah, parku in na obrežju Drave. Devet dni festival vabi na več kot 40 prizorišč. Ste si kdaj vzeli čas in v enem dnevu obiskali vse dogodke? Je to mogoče?
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.«. Predstava v ospredje postavlja človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika. Število nič pa že na ravni podobe simbolizira cikličnost in sklenjenost. Posnetek prvega dela predstave vas bo popeljal skozi naslednja poglavja človeškega življenja: Rojstvo, Iskanje, Čaščenje in Spopad.
Mariborski Folkart ni le največji slovenski folklorni praznik, pač pa tudi svetovno priznan Mednarodni CIOFF folklorni festival. V lanskem letu je praznoval 30 let neprekinjenega delovanja. Tudi letos bo s svojo barvitostjo, raznolikostjo in razigranostjo med zanimivejšimi deli Festivala Lent. V oddaji bomo pogledali v zgodovino festivala, ki ga vsako leto bogatijo folklorne skupine iz Evrope in sveta. Nepogrešljiv del festivala pa so tudi člani Akademske folklorne skupine Študent.
Neveljaven email naslov