Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V okviru 27. slovenskih glasbenih dni, ki so potekali meseca marca 2012 v organizaciji Festivala Ljubljana so se z otvoritvenim koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma poklonili jubilejni 100-letnici rojstva slovenskega skladatelja Bojana Adamiča (1912–1995). Programski sklop se je dotaknil različnih obdobij in zvrsti njegovega izjemno širokega območja glasbenega delovanja in ustvarjanja. Bojan Adamič je bil vsestranski glasbenik, skladatelj, aranžer in dirigent, ki je deloval v Sloveniji, po takratni celotni Jugoslaviji in tudi izven njenih meja. Morda najbolj znan je njegov opus filmske glasbe, ki je spremljala številne jugoslovanske filme. Celovečerni koncert sta pripravila Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča, na odru pa so se jim kot gostje pridružili violinistka Anja Bukovec, pianist Hinko Haas in pevca Nuška Drašček in Oto Pestner.
Posnetek s koncerta Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaa. V zahtevni izvedbi Bernsteinove Serenade se je predstavil mladi kitajski violinist Dan Zhu. V petstavčni skladbi se je skladatelj oprl na eno najbolj znanih Platonovih razprav, zapisanih v knjigi Simpozij. Pestrost te filozofske razprave z različnimi govorci se odraža v glasbi, ki se nenehno spreminja, od tehnične virtuoznosti na eni strani do izjemne liričnosti na drugi.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma je bila krstno izvedena skladba Colores belgijskega skladatelja Jana Van der Roosta. Skladatelj je v skladbi poudaril glasbene barve, odtenke in slikovitost zvena. Kot pravi, gre za nadvse abstraktno skladbo, onkraj zgodbe, scenarija ali kakršnega koli programskega navdiha. Izjemna izkušnja je videti in slišati redka glasbila, kot so kontrabasovska flavta, subkontrabasovski saksofon, kontrabasovska trobenta in oktobas, največje godalo, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom gostujočega katalonskega dirigenta zaigral prikupni skladbi dveh velikih skladateljev francoske impresionistične glasbe. Claude Debussy je Malo suito napisal za klavir štiriročno, za orkester pa jo je priredil skladateljev prijatelj Henri Büsser. Prav tako je orkestralno suito petih otroških skladb z naslovom Moja mati gos Maurice Ravel priredil po svojem prvotnem zapisu za klavir štiriročno. Skladbi izražata sorodno impresionistično glasbeno slikovitost in pripovednost.
Klarinetist Mate Bekavac se je flavti in flavtistki Ireni Grafenauer, ki nas, kakor je zapisal, s svojim poslanstvom, služenjem z ljubeznijo ter s povezanostjo med višjim in zemeljskim svetom bogati že več kot pol stoletja, poklonil s koncertom, na katerem sta zaigrala s prijatelji. Med drugim so krstno izvedli delo za indijanske piščali, godalni kvintet in klavir violinista in skladatelja Matije Krečiča z naslovom Zgodba o rojstvu flavte hokagapi. Urednica Danica Dolinar, režiser Jan Zakonjšek.
Moški komorni zbor iz Bolgarije sestavlja 11 moških glasov, ki pod vodstvom dirigenta, akademika Valentina Bobevskega svetu predstavljajo širok izbor pravoslavnih, klasičnih in ljudskih pesmi. Videli bomo posnetek njihovega koncerta iz mogočne gotske cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu, kjer so poslušalcem predstavili repertoar bolgarskih folklornih pesmi.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma ni še nikoli hkrati zazvenelo toliko edinstvenih in posebnih instrumentov, kot jih je bilo mogoče slišati ob krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Petinsedemdeset glasbenikov iz petih ljubljanskih poklicnih orkestrov ter izjemni gostujoči glasbeniki iz Belgije, Škotske, Nemčije in Japonske so igrali na več kot šestdeset različnih glasbil, najmanj dve pa sta bili na koncertnem odru predstavljeni prvič.
V ospredju oddaje bosta nenavadno velika instrumenta, ki sta bila uporabljena v krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Spoznali boste največji saksofon na svetu, subkontrabasovski saksofon, o katerem bosta govorila saksofonist Primož Fleischman in predstavnik butičnega izdelovalca tovrstnih saksofonov Gilberto Lopes. O historičnem oktobasu, največjemu godalu, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti, pa bo spregovoril belgijski kontrabasist Ben Faes, čigar oče in ded sta izdelala omenjeni inštrument.
Uživali boste lahko v vizualizaciji priljubljenega Adagietta Gustava Mahlerja v izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Posnetek je nastal v čudovitem okolju Narodne galerije. Umetniški vodja orkestra Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Posnetek izvedbe izjemne 5. simfonije finskega skladatelja Jeana Sibeliusa. Nastala je po naročilu finske vlade v počastitev skladateljeve petdesetletnice. Simfonično delo je pisal v pretresljivem obdobju svojega življenja, ko se je spopadal z boleznijo in nemirnimi političnimi razmerami v domovini. Verjetno so prav te okoliščine vplivale na kompleksen in kontrasten glasbeni material simfonije, ki odseva številne notranje boje in občutke, vse od tesnobe do veselja. Izvedbo v Gallusovi dvorani je pripravil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko kitajskega dirigenta En Shaa, ki je kot stalni dirigent orkester zelo uspešno vodil med letoma 2006 in 2018.
Maestro Anton Nanut je temeljito zaznamoval delovanje Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, njegov šef dirigent je bil kar 18 let (1981-1998). V tem obdobju je orkester dosegal velike uspehe na domačih in tujih odrih. V letu 2012 je Anton Nanut praznoval svojo 80-letnico tudi s slavnostnim koncertom s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Ljubljani. Za uvod je izbral Andante za violino in klavir Marija Kogoja v priredbi Franca Avseneka, v nadaljevanju pa je izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega predstavila ruska violinistka Nadežda Tokareva. Za konec slavnostnega koncerta je maestro Nanut izbral priljubljeno Simfonijo št. 6 v h-molu, op. 74, 'Patetično' Čajkovskega. Ruska violinistka Nadežda Tokareva je leta 1996 začela študirati na Moskovskem državnem konservatoriju Čajkovskega v razredu profesorja Eduarda Gracha. Že med študijem je postala laureat številnih mednarodnih tekmovanj. Leta 1997 je prejela tretjo nagrado na VII. mednarodnem tekmovanju violinistov v Nemčiji, v Klostru-Shontalu. Istega leta je prejela veliko nagrado na mednarodnem tekmovanju »Violine severa« v Yakutsku. Leta 1999 je osvojila prvo nagrado III. Mednarodnega tekmovanja A. I. Yampolsky v Penzi. Temu je leta 2002 sledila posebna nagrada XII. Mednarodnega tekmovanja P. I. Čajkovski v Moskvi in posebna nagrada Mednarodnega tekmovanja M. Long in G. Tibo v Parizu. Naslednje leto, 2003, je Tokareva dodala na seznam nagrad drugo nagrado Mednarodnega violinističnega tekmovanja N. Paganini. Še v času študija je leta 1997 postala članica Komornega orkestra »Moskovia« Moskovskega državnega akademskega glasbenega filharmoničnega združenja. V tem orkestru je Tokareva delovala deset let, zadnja tri leta je bila vodja orkestra. Poleg orkestra in solistične kariere je uspešno sodelovala tudi s Simfoničnim orkestrom Ruske Radiotelevizije pod umetniškim vodstvom A. Nemudrova. Kot njihova koncertna mojstrica in solistka je bila dvakrat tudi na turneji po Združenih državah Amerike (leta 2004 in 2010). Nadežda Tokareva je sodelovala skoraj z vsemi simfoničnimi zasedbami v Moskvi ter mnogimi drugimi državnimi orkestri ter v tujini, nastopila je pod vodstvom dirigentov, kot so V. Ponkin, P. Kogan, M. Annamemedov, S. Kodrashev. Njen repertoar obsega klasična glasbena dela, sodobne skladbe in skladbe slogov, kot so jazz, folk, tango idr. Izbrali so jo, da je predstavila rusko violinsko umetnost znotraj projekta Dnevi ruske kulture. Koncertirala je na Kitajskem, v Vietnamu, Egiptu, Gruziji, Iranu, Maroku, Ukrajini, na Poljskem in drugje. Poleg izvajalske kariere uspešno opravlja tudi učiteljske obveznosti, saj dela na svoji matični ustanovi (Moskovski državni konservatorij P. I. Čajkovskega) kot docentka in tajnica katedre pod profesorjem E. Grachom. Od leta 2006 Tokareva poučuje tudi na Moskovski konservatorijski podružnici – Univerzi Kurashiki Sakuyo na Japonskem.
Posnetek nastopa mlade glasbenice, študentke saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matjaža Drevenška. Predstavila se je ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Weronika Partyka prihaja iz Poljske, kjer je študij saksofona tudi začela, kasneje pa preko študentske izmenjave Erasmus prišla v Slovenijo, kjer se je odločila študij nadaljevati kot redna študentka. Del študijske preizkušnje je tudi solistični nastop ob spremljavi simfoničnega orkestra.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je študent Akademije za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, pianist Vid Ibic. Na svoji glasbeni poti je osvojil več kot štiriindvajset najrazličnejših priznanj, kar osemkrat pa je za svoje izvedbe prejel absolutno prvo mesto in dvakrat maksimalno število točk. Za tokratni nastop je pripravil izvedbe stavka iz Sonate št. 30 L. van Beethovna, Etude št. 11 F. Chopina in stavka iz cikla Gaspard de la Nuit M. Ravela.
Ob začetku poletja so občinstvo na Kongresnem trgu navdušili naši mladi glasbeniki (Ana Erčulj, Davorin Mori, Maja Horvat, Nika Gorič, Sara Briški Cirman, Andraž Golob in Urban Stanič). Proslavili so 100. obletnici rojstev skladateljev Vladimirja Lovca (Koncert za klavir) in Uroša Kreka (Rapsodični ples) ter poustvarili odlomek Webrovega Koncerta za klarinet, Tartinijev Vražji trilček in izbor arij, duetov, ples in intermezzo iz priljubljenih oper. Režiser Aljaž Bastič.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je mladinski saksofonski orkester SOS Junior, ki združuje mlade saksofoniste iz vse Slovenije. Njihov idejni oče in vodja je saksofonist in dirigent Lev Pupis. Pripravili so pester izbor skladb, od španskega flamenka skladatelja R. Soutulla, preko Valčka iz Jazz suite D. Šostakoviča do irske skladbe Sir Patrick, P. Geissa. V izvedbah so sodelovali tolkalci Konservatorija za glasbo in balet in pianistka Mia Pupis.
Glasbena matica Ljubljana je osrednja slovenska ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob častitljivem jubileju je pripravila slavnostno akademijo, na kateri je predstavila svojo osrednjo izobraževalno dejavnost zborovskega in solističnega petja. Glasbeni program so pod vodstvom zborovodij pripravili otroški, mladinski, mešani in seniorski pevski zbor Glasbene matice, popestrili pa solistične pevske točke, zgodovinski oris delovanja društva in posvetilo predhodnikom. Scenarij za prireditev je pripravila predsednica društva Veronika Brvar, režijo je izpeljala Eva Hribernik. V tokratni oddaji si boste lahko ogledali posnetek drugega dela prireditve.
Glasbena matica Ljubljana je osrednja slovenska ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob častitljivem jubileju je pripravila slavnostno akademijo, na kateri je predstavila svojo osrednjo izobraževalno dejavnost zborovskega in solističnega petja. Glasbeni program so pod vodstvom zborovodij pripravili otroški, mladinski, mešani in seniorski pevski zbor Glasbene matice, popestrili pa solistične pevske točke, zgodovinski oris delovanja društva in posvetilo predhodnikom. Scenarij za prireditev je pripravila predsednica društva Veronika Brvar, režijo je izpeljala Eva Hribernik. V tokratni oddaji si boste lahko ogledali posnetek prvega dela prireditve.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je violinistka Patricija Avšič, ki opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Za tokratni nastop je pripravila izvedbi Cantabile in Caprice virtuoza N. Paganinija, Caprice H. Wienawskega in živahni Čmrljev let, R. Korsakova. V izvedbah sta se ji pridružili Klara Avšič na violončelu in Beata Ilona Barcza za klavirjem.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom mladega in obetavnega dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil »Noč klavirjev«, pravi glasbeni maraton s prepoznavnimi klavirskimi deli velikih skladateljev: F. Liszta, C. Saint-Saënsa, S. Prokofjeva, A. Skrjabina in S. Rahmaninova. V enem večeru se je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov in pet klavirskih koncertov. V drugi oddaji predstavljamo Saint-Saënsov Koncert za klavir in orkester v g-molu št. 2 v izvedbi pianista Jureta Goručana (1992). Jure Goručan se je igranje klavirja učil v različnih glasbenih šolah po Sloveniji, nazadnje v Glasbeni šoli v Kopru pri prof. Selmi Chicco, ki ga je pripravila za študij v Kölnu v razredu prof. Arba Valdme. Vzporedno s klavirjem je na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani zaključil tudi šolanje tolkal. Redno se udeležuje glasbenih seminarjev po Evropi in nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami. Prejel je že lepo število mednarodnih in domačih priznanj. Na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) je zmagal kar petkrat zaporedoma v kategorijah: klavir, tolkala in solfeggio. Šolanje v tujini si želi nadaljevati, koncept tekmovanj pa pravi, da se mu je odtujil, zato daje prednost nastopanju, komornemu sodelovanju in nadaljnjemu izobraževanju.
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta na Ljubljanskem gradu pred televizijskimi kamerami predstavila Ciganske melodije češkega skladatelja Antonína Dvořáka. Skladatelj je leta 1880 izbral sedem besedil iz zbirke pesmi Adolfa Heyduka in jih uglasbil v duhu češkega glasbenega izročila z nekaterimi vplivi romske glasbe. Romsko življenje je bilo v času avstro-ogrske vladavine na Češkem simbol neodvisnosti, upora in osvoboditve od strogega meščanskega življenja. Izvajalca v poustvarjalnem duu uspešno sodelujeta že več let. Matjaž Robavs je končal študij solopetja na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju. Specializiral se je prav za interpretacijo samospevov in oratorijev. Kot uveljavljen operni pevec nastopa na domačih in tujih odrih. Andreja Kosmač je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak. Pozneje se je izpopolnjevala in se specializirala predvsem za igranje komorne glasbe. Sodeluje v številnih zasedbah z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki.
Neveljaven email naslov