Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarska pot vzdolž nekdanje železne zavese, ki je skoraj pol stoletja razdvajala Evropo na vzhod in zahod, vodi več kot 10 tisoč km po mejah med nekdanjim socialističnim in kapitalističnim blokom. Včasih se ljudje tej meji brez posebnih dovoljenje niti približati niso smeli, zdaj pa marsikje kolesarska pot vijuga sem in tja čez državne meje, ne da bi kolesarji vedeli, v kateri državi sploh so - nekaj, česar si včasih ljudje niti v najbolj drznih sanjah niso mogli predstavljati. Kolesarska pot Železna zavesa je del mreže evropskih kolesarskih poti, ki povezujejo evropsko celino. Je najdaljša med njimi, ko bo dokončana, bo dolga več kot 10 tisoč kilometrov - od Barentsovega do Črnega morja. Del poteka tudi v Sloveniji. Na južnem Madžarskem pot še ni v celoti dokončana in označena, a že privablja poleg domačinov, ki jo uporabljajo za vsakodnevne opravke, številne turiste, ki bi sicer teh krajev ne obiskali.
Rečni sediment vpliva na plovnost rek, na ribolov, na proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah… Ponekod ga je preveč, ponekod premalo. Kaj storiti s sedimentom v jezovih? Je to odpadek? Ga je smiselno izkopati ali – ko vode narastejo – spustiti po reki navzdol? Rečni sediment je velika neznanka. Tudi v porečju Donave in njenih pritokov se z njim doslej ni nihče resno, strokovno in organizirano ukvarjal. Države imajo vsaka svoj sistem meritev in rezultatov ni mogoče primerjati. A ker se je upravljanja sedimenta nujno lotiti na mednarodni ravni, so se države začele povezovati in iskati skupne rešitve. Pri projektu Evropske unije Seddon so ob Donavi zgradili raziskovalni kanal, rezultati raziskav in možne strategije upravljanja pa bodo na voljo vsem podonavskim državam.
Vzdolž Donave so se številni naravni parki povezali med seboj in skupaj skrbijo za ohranjanje biodiverzitete, si izmenjujejo znanja in izkušnje in izvajajo različne projekte, veliko od njih s pomočjo evropskih sredstev. Nekateri parki so že leta urejeni, dobro znani in obiskani – npr. Donau Auen pri Dunaju, nekateri parki pa se šele razvijajo in jim izkušnje drugih in seveda finančne vzpodbude EU pri tem zelo pomagajo. Tudi Kopački rit na sotočju Drave in Donave postaja sodoben, obiskovalcem – predvsem pa rastlinam in živalim v njem – prijazen park. V parku je še prisotna tragedija novejše zgodovine, saj so nekateri predeli parka zaradi minskih polj še vedno nedostopni. Tu je potekala hrvaško-srbska fronta, bežale so družine, umirali ljudje. A tudi to lahko narava obrne v svoj prid – tam, kamor človeška noga ne stopi, se ohranjajo neokrnjeni predeli.
Suša je v Podonavju pogosta, zaradi podnebnih sprememb pa bo v prihodnje še huje. Čedalje več jih bo in vse močnejše bodo. Za zmanjšanje vpliva suše je treba uporabljati učinkovita orodja za njeno prepoznavanje in sledenje ter pravočasno ukrepati. 22 partnerjev iz različnih podonavskih držav se je povezalo v projektu Tveganje za sušo v Podonavski regiji DriDanube, ki ga vodi Agencija republike Slovenije za okolje – ARSO, in skupaj zdaj vzpostavljajo sistem za obvladovanje suše.
V Podonavju naj bi zaradi podnebnih sprememb – tako kot še marsikod drugod – poplave postajale vse pogostejše in vse močnejše. Preprečevanje poplavnega tveganja je zato ena od najpomembnejših nalog obdonavskih krajev. Eden od uspešnih primerov je mesto Dunaj, kjer je kot del protipoplavnih ukrepov nastal 21 km dolg donavski otok in postal – ne da bi to sprva sploh načrtovali – eden izmed najbolj priljubljenih rekreacijskih predelov mesta. Nekaj kilometrov niže leži naravni park Donau Auen, kjer so Donavo ogradili, zdaj pa podirajo brežine in širijo prostor za razlivanje reke ob narastlih vodah, da ne bi ogrožala krajev naprej po toku. Še dlje, na sotočju Drave in Donave, pa so v Kopačkem ritu poplave od nekdaj del naravnega cikla.
Najbolj aktiven del populacije mladih v Podonavju so mladi podjetniki. Center za evropsko prihodnost je 20 mladih podjetnikov iz 10 podonavskih držav povabil v Maribor, ker jim je omogočil dvoje izkušenj: da se spoznajo med seboj in se povežejo s kolegi iz regije, obenem pa sodelujejo na mednarodni konferenci Podim, na kateri se zberejo odlični podjetniki, ustanovitelji zagonskih podjetij, vlagatelji in predavatelji z vsega sveta. Mladi iz Podonavja so se seznanili tudi z možnostmi financiranja skupnih projektov. To je kratka zgodba o mladih podjetnih ljudeh iz Budimpešte, ki so ustanovili zagonsko podjetje. Kako so začeli, kakšne so njihove želje in ambicije, kje vidijo priložnosti, kako gledajo na prihodnost Podonavja?
Donava je najbolj pomembna vodna transportna žila v Podonavju. Številke o prevozu transporta blaga in potnikov iz leta v leto naraščajo, a ne tako, kot bi lahko in bi bilo tudi ceneje in okolju bolj prijazno od uporabe cest in železnic. Nemoteno plovbo po Donavi še vedno ovirajo številne prepreke in različni interesi. Eden od dobrih primerov, kako reko povezati z drugimi transportnimi potmi, je pristanišče na Dunaju, kjer upoštevajo načelo trimodalnosti: povezave z rečnim, cestnim in železniškim prometom.
Kečige so ribe iz družine jesetrov. Čeprav spadajo med manjše ribe iz te družine, lahko zrastejo precej čez meter v dolžino in tehtajo do 16 kilogramov. Zaradi prevelikega ulova, prekinitev njihovih poti ob pregrajevanju rek in onesnaženja voda so v zgornjem in srednjem delu Donave skoraj izumrle. V okviru projekta LifeStarlet so jih začeli na donavskem otoku na Dunaju gojiti in spuščati v Donavo, da bi jih ponovno naselili.
Donava je za Volgo druga najdaljša evropska reka. Njena 2860 kilometrov dolga pot od izvira v Schwarzwaldu, Črnem gozdu, do izliva v Črnem morju se vije skozi zgodovinsko, gospodarsko in kulturno izredno raznovrstna območja. Evropska unija je v želji, da bi se širše območje Podonavja bolj povezalo in razvilo, sprejela Podonavsko strategijo. Ta makroregija zajema 14 držav, devet od njih je polnopravnih članic Evropske unije. Na tem ozemlju živi 115 milijonov prebivalcev, ki v različnih projektih uresničujejo skupne interese: prometne, energetske, kulturne, naravovarstvene, izobraževalne, varnostne … Sodelovanje v evropskih projektih marsikje pomeni edino možnost zaposlitve. Slovenija sodeluje v številnih od njih – od boja proti suši in poplavam do upravljanja sedimenta v rekah in novih kolesarskih poti. Ekipa Televizije Slovenija je obiskala nekaj Podonavskih držav in predstavila projekte, zanimive za vso makroregijo. Novinarka: Darja Mihalič Režiserka: Siena Krušič
Mesto Dunaj je zgled okolju prijazne mobilnosti za vsa evropska mesta in je zato prejelo nagrado Evropske komisije za posebne dosežke. Bogate izkušnje, ki jih imajo na Dunaju z urejanjem javnega prevoza in dostopnosti uporabljajo tudi zdaj, ko na obrobju mesta gradijo Aspern Seestadt, mesto v mestu, veliko 240 hektarjev. To je eden največjih evropskih projektov urbanega razvoja, nekakšen evropski laboratorij oz. vzorčni primer za zeleni razvoj mest. Primer, kako se na novo gradi del mesta z vsemi inovativnimi koncepti in idejami prihodnosti, ki zagotavljajo mobilnost in visoko kakovost življenja. Številni projekti so izpeljani s pomočjo evropskih sredstev in bodo koristni tudi za druga evropska mesta.
Neveljaven email naslov
