Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Junijsko popotovanje po Srednji Evropi se začenja na slovenski obali, v Krajinskem parku Sečoveljske soline, kjer se na zavarovanem naravnem območju razvija tudi uspešna gospodarska dejavnost. Iz Hrvaške prihaja zgodba o nadaljevanju slavne tradicije naivnega slikarstva v Podravini, spoznamo pa tudi stoletni recept za pripravo prazničnih slaščic s Korčule. V nadaljevanju odkrivamo delovanje akvaponskega sistema gojenja zelenjave in rib, obisčemo urad za izgubljene in najdene predmete na münchenskem letališču, se sprehodimo po najbolj pisani romski vasi na Madžarskem, v tržaškem železniškem muzeju pa spoznamo zgodovino železniškega prometa pod avstroogrskim cesarstvom. Za piko na i pa še portret Marka Hatlaka, ki klavirsko harmoniko virtuozno preizkuša v različnih glasbenih zvrsteh – od klasike do tanga.
Oddaja se začenja z reportažo o delovanju in dosežkih laserskega pospeševalnika »Fermi«, novega ponosa znanstvenikov tržaškega Sionhrotrona. Obiskali so Park vojaške zgodovine v Pivki in razkrivali arheološke najdbe, ki pričajo o zlatem obdobju poznantičnega Kranja. Iz Bavarske prihaja zgodba o bratih Schlageintweit, izjemnih raziskovalcih Alp in Himalaje, nato pa še prispevek o vsenemškem projektu zaščite in naselitve sladkovodnih školjk bisernic. Hrvaški novinarji poročajo o ohranjevanju avtohtonega goveda Like in Dalmatinske Zagore. V madžarski redakciji pa so pripravili prispevek o zdravilni terapiji z ogljikovim dioksidom, bili pa so tudi na eni največjih revij cirkuške umetnosti v Budimpešti.
Aprilski Alpe Jadran se začenja z zgodbo o morskih dogodivščinah tržaške jadralke Jasne Tuta in njenega partnerja Ricka Page, ki že sedem let skupaj plujeta po tropskih deželah. Prepričana sta, da je jadranje šport za vsakogar, zato sta o tem napisala priročnik. Pravkar je izšel tudi Jasnin potopis o njunem zadnjem podvigu – zahtevni čezoceanski plovbi iz Mehike do sanjskih Polinezijskih otokov. Prispevek je pripravila urednica oddaje Deva Pincin. Sledi reportaža z Bavarske o delovanju postaje Hohenpeißenberg, najstarejšega gorskega meteorološkega observatorija na svetu. Na Bavarskem so obiskali tudi podeželska območja v AllgÄuu, ki so še vedno prežeta z vraževerjem. V Sloveniji so se pridružili pohodnikom po spominski poti Cankarjevega bataljona, spoznali so unikatne izdelke madžarske umetnice polstenja, na Južnem Tiroslkem pa so si ogledali najnovejši muzej slavnega alpinista Reinholda Messnerja. Ob koncu oddaje pa so odkrivali še skrivnostni jamski svet parka Grabovača na Hrvaškem.
Marčevska oddaja Alpe Jadran se začenja z aktualnima prispevkoma o vse bolj razširjeni uporabi zelene energije in o pomoči beguncem, v produkcji Bavarske Televizije. Hrvaško uredništvo se tokrat predstavlja s pripevkom o kulturnih znamenitostih mesta Sinj v pričakovanju 300-letnice alke in s portretom strastnega zbiratelja starih dalmatinskih razglednic. Madžarska Televizija je pripravila reportažo o znamenitem neorenesančnem dvorcu v Szabadkigyósu, Deželni sedež Rai iz Bocna pa slikovite posnetke o jahalni poti čez Karnijski greben na meji med Italijo in Avstrijo. Iz Slovenije prihajajo utrinki o ljubljanski potujoči knjižnici »Bibliobus«, o tradicionalnem kraškem brinjevcu in o značilnostih Baške grape s tamkajšnjo filmsko tematsko potjo.
Letošnje zadnje srečanje z oddajo Alpe Jadran se začne s slikovito reportažo o plezanju po zaledenelih slapovih na Gorenjskem. Takoj zatem podamo na Dolenjsko, v Ribnico, slovensko prestolnico suhorobarstva in lončarstva. Z Bavarskega so gledalcem na voljo kar trije prispevki in sicer o tradicionalnih figuricah iz kositra, o izdelovanju nakita iz lovskih trofej ter o dirkah s tovornimi sanmi. Na popotovanju po Srednji Evropi se ustavimo tudi na Hrvaškem in sicer v mestu Ogulin, ki je poznano po svojem odličnem zelju ter v Stubici, kjer vsako leto obujajo spomin na nekdanje kmečke upore. Bocenski sedež Rai ponuja zgodbo o živahni skupini južnotirolskih starodobnih smučarjev. Oddajo sklene prispevek tržaškega sedeža Rai s povabilom k tradicionalnemu srednjeveškemu obredu “Velikega meča”, ki bo kot vsako leto 6. januarja v Čedadu.
»Skušal sem si predstavljati, kako naše besede plavajo po zraku, pomislil na roje čebel, na številne metulje raznih barv in odtenkov...« Tako se Boris Pahor spominja trenutka, ko mu je sestra leta 1945 sporočila, da so slovenske besede prvič poletele v radijski eter. In ravno z utrinkom pisateljevega duha se je začela slovesnost, ki je ovenčala niz dogodkov ob 70-letnici Radia Trst A in 20-letnici slovenskih televizijskih sporedov RAI. Reportaža postavlja tudi vprašanje o bodočnosti slovenskih radiotelevizijskih kulturnih in informativnih oddaj Rai FJK, z ozirom na konvencijo, na nove tehnološke platforme in možnosti sodelovanja s sosednjimi radiotelevizijskimi hišami. V oddaji vidimo tudi prispevek o kraškem robu, kjer se kraška planota prevesi v istrsko pokrajino, reportažo o delovanju potapljaške enote tržaških gasilcev in slikovit dokumentarni zapis “Od Ostrovice do Miramara«, o sanjskih gradovih na obrobju Alp.
Popotovanje po Srednji Evropi nas najprej popelje v neokrnjeno naravno okolje Repna, kjer deluje edina Socialna kmetija na Tržaškem. Z veliko predanostjo jo že nekaj let upravljata domačina Omar in Haron Marucelli. Občutljivost do sočloveka sta podedovala od staršev. Brata Marucelli sta prepričana, da kmetijstvo in oskrba živali ponujata ljudem z najrazličnejšimi socialnimi težavami priložnost za osebno rast, za krepitev samozavesti in dobrih medosebnih odnosov. Zato ustvarja socialna kmetija nove priložnosti, kjer vsak lahko najde nekaj zase, da se počuti koristnega. Pod reportažo se je podpisala urednica oddaje Deva Pincin. Ogledamo si tudi slikovite posnetke o prvi v Sloveniji vzgojeni vrtnici, poimenovani po Prešernu in spoznamo vsestransko delovanje mlade umetnice Zvezdane Novaković. Z bavarskega mesta Kempten prihaja zgodba o sožitju in dobrem primeru integracije, s Hrvaške pa prispevek o meščanski družini, ki se je preselila na osamljen otok. Potovanje se nadaljuje z domišljijskim pravljičnim vlakom, ki nas popelje v podzemlje avstrijske Štajerske. Z Madžarske tokrat reportaža o novem futuristično oblikovanem koncertnem klavirju, čisto za konec pa še posnetek z razstave o zgodovinskem, kulturnem in gospodarskem razcvetu „Velikega Trsta“ v obdobju pred prvo svetovno vojno.
Tokratna oddaja Alpe Jadran je v celoti posvečena največjemu presihajočemu jezeru v Evropi. Cerkniško jezero je pravzaprav največje slovensko kraško polje in obenem največje jezero v Sloveniji. Ko je polje poplavljeno, meri njegova površina do 29 km². Jezero se v vsakem letnem času kaže v drugačni podobi, na njem lahko opazujete ptice, lovite ribe, ko se voda umakne, občudujete živopisani svet cvetlic, pozimi, ko ga prekrije debela ledena skorja, pa lahko na njem lovite ravnotežje – peš, s sanmi ali z drsalkami. Oddaja Alpe Jadran prikazuje jezero v vsej njegovi lepoti, v vseh letnih časih.
V tokratni oddaji Alpe Jadran o restavriranju bronastih Mavrov, ki že več kot stoletje bijejo ure na Videmskem trgu; o preporodu tube v sodobni glasbi med mladimi nemškimi glasbeniki; o interaktivni razstavi mumij v Budimpešti; o vedno večjem številu duhovnikov, ki na Bavarsko prihajajo iz drugačnega kulturnega okolja; povabilo v Nacetovo hišo, eno lepše ohranjenih starih kmečkih hiš v Sloveniji in daljša reportaža o hrvaškem mestecu Nin, ki velja za prvo prestolnico Hrvatov.
Vsestranski umetnik Tone Kralj, ki ga prištevamo med začetnike slovenskega ekspresionizma, je bil zelo dejaven tudi na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Avstrijo. Veličastne sakralne poslikave, predvsem tiste, ki so v zamejskih cerkvah nastajale sredi 30. let prejšnjega stoletja, obujajo temne zgodovinske čase, obenem pa vlivajo vero v pravičnost med narodi in v zmago univerzalnega dobrega. V današnjih dneh, ko se povsod in vedno bolj prepletajo različni jeziki in kulture, imajo Kraljeva dela prav poseben pomen. O večplastni simboliki njegovih fresk v cerkvah na Katinari, v Pevmi in na Višarjah, je spregovorila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn, slikovita reportaža pa je nastala izpod peresa Deve Pincin. Junijsko popotovanje po Srednji Evropi se nadaljuje z zgodbo o pogumnem psu Haronu, slovenskem prvaku v iskanju pogrešanih izpod ruševin, ogledamo si lahko lepo ohranjeno gotsko opečnato trdnjavo v Gyuli na Madžarskem, se odpravimo na prelaz Brenner v muzej italijanskega umetnika Fabrizia Plessija in se preizkusimo v adrenalinskem soteskanju v dolini reke Soče. Za konec pa še predstavitev furlanskega mesteca San Vito al Tagliamento, z njegovimi srednjeveškimi palačami in očarljivim miniaturnim gledališčem in zvoki simfoničnega orkestra mladih glasbenikov z območja Alpe-Jadran.
Neveljaven email naslov
