Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program • oddaje

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Janez Bleiweis, izobraževalno-zgodovinska oddaja

02.12.2020

Preteklost ni negibna, temveč se ves čas spreminja, iz roda v rod popravlja, dopolnjuje in prilagaja potrebam časa. Vsaka generacija po svoje pretehtava preteklost in jo meri po sodobnih nazorih, da bi s tem po svoje oblikovala prihodnost. V procesu nenehnega tehtanja preteklosti in sedanjosti vlogo ikon skupnosti prevzemajo vedno nove in nove osebnosti; sijaj njihovih imen se nenehno spreminja, v spremenjenih okoliščinah tonejo v pozabo in spet vstajajo ... Tako se je od sredine devetnajstega stoletja dalje spreminjala tudi podoba dr. Janeza Bleiweisa, urednika Kmetijskih in rokodelskih novic, ki je v drugi polovici devetnajstega stoletja odigral vodilno vlogo v slovenskem narodnem gibanju. V oddaji pretehtamo očitke, da je bil konzervativen, predstavimo, kako iskrivo je komuniciral z bralstvom Kmetijskih in rokodelskih novic, kako je bil zaslužen za uveljavljanje nekaterih besed, ki jih uporabljamo danes, kako je gledal na poezijo in kakšen odnos sta imela s Francetom Prešernom. Zakaj so ga imenovali in imeli za »očeta naroda« že za časa življenja, v čem je pomen njegovega narodno buditeljskega prizadevanja in v čem pomen njegovega truda za narodovo omiko? Po poti Bleiweisovega življenja in dela nas vodi etnolog in antropolog dr. Božidar Jezernik. Scenaristka oddaje : Tatjana Markošek, režiser: Franc Arko.

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program Vrhunci slovenske znanosti v luči nagrajencev za izjemne dosežke 2020, dokumentarni film

01.12.2020

V nenavadnem letu 2020, ko življenja vseh kroji pandemija Covid-19, je tudi podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih priznanj in nagrad ter priznanja Ambasador znanosti Republike Slovenije potekala na ne tradicionalen način. Nagrade in priznanja so bila podeljena novembra 2020. Ob tem je nastal dokumentarni film Vrhunci slovenske znanosti v luči nagrajencev za izjemne dosežke 2020. V času svetovne zdravstvene krize so oči vsega človeštva uprte v znanost. Z osupljivimi raziskavami in izjemnimi odkritji so slovenski znanstveniki cenjen del svetovne znanstvene skupnosti in vitalen del naše družbe. Spoznati njihovo delo in dosežke je navdihujoče za slehernika, ki se zaveda pomena znanosti. Spoznajte aktualne in zgodovinsko pomembne dosežke slovenske znanosti v dokumentarnem filmu: Vrhunci slovenske znanosti v luči nagrajencev za izjemne dosežke 2020.

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Velike bolezni, izobraževalno-zgodovinska oddaja

26.11.2020

Pred epidemijo novega koronavirusa, ki jo doživljamo letos, je naše kraje prizadelo kar nekaj večjih pojavov bolezni, ki so med prebivalstvom zahtevale velik davek. V oddaji predstavimo tri največje in najbolj smrtonosne – kugo, kolero in špansko gripo. Sredi 14. stoletja je po Evropi kosila smrtonosna epidemija kuge, do sedaj najbolj nalezljiva bolezen, ki je bila usodna za tretjino tedanjega prebivalstva, korenito pa je spremenila tudi tok evropske zgodovine... Nihče ni bil varen pred njo - ne cerkveni dostojanstveniki, ne kralji in kraljice, ne meščani ne siromaki in ne otroci. Učenjaki so za strašno epidemijo videli več razlogov: posebno postavitev planetov, pokvarjen zrak zaradi gnilobe, slabega in nezdravega vremena in stoječih voda; po drugih razlagah naj bi kugo s pomočjo hudiča širile čarovnice, najbolj pa se je uveljavila razlaga, da je bolezen šiba božja kot kazen in opomin, naj se ljudje spreobrnejo. Danes kugo občasno zasledimo v Aziji, delih Afrike in Amerike, v Evropi pa ne več. Za zdravljenje uporabljajo antibiotike, obstaja pa tudi cepivo. Kolera je zelo kužna infekcijska bolezen, pri kateri je vir okužbe ponavadi onesnažena voda in je v Evropo prišla iz Indije v prvi polovici 19. stoletja predvsem zaradi povečanja prometa in trgovskih stikov. Na Kranjsko so jo predvsem zanesle vojaške čete, ki so prehajale čez to ozemlje Sprva so za preprečevanje širjenja okužb še zapirali meje, vendar pa, ker se je to izkazalo za preveč radikalno zaščitno sredstvo, ki je bilo neučinkovito in drago, hkrati pa je uničevalno delovalo na lokalno gospodarstvo, so jih v Habsburški monarhiji v naslednjih epidemijah opustili. Pandemija španske gripe, ki je ves svet prizadela v letih 1918–1920 in je zaradi nje umrlo skoraj 5 odstotkov prebivalstva – med 50 in 100 milijoni ljudi, v kolektivnem spominu živi kot ena od najhujših bolezni, ki so kadarkoli prizadele človeštvo. V različnih sodobnih zapisih se pogosto pojavlja kot metafora za umiranje in za katastrofo, ki je zdesetkala človeško populacijo in ki je terjala več življenj kot prva svetovna vojna. Vendar pa lahko to v splošnem široko poznano pandemijo, presenetljivo, v zgodovinopisju označimo za »slona v sobi«, ki ga dolgo nihče ni opazil. S špansko gripo so se zgodovinarji po svetu resno začeli ukvarjati šele leta 1998. Skozi oddajo nas vodi zgodovinarka dr. Katarina Keber, raziskovalka zgodovine socialne medicine z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Scenaristka oddaje je Tatjana Markošek, režiser, Franc Arko.

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program Izzivi srebrne generacije: Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, 2. del, dokumentarno-izobraževalna oddaja

21.11.2020

V drugem delu oddaje nam izvajalci pilotnega projekta Dolgotrajna oskrba med drugim nazorno predstavijo storitve, predvidene po osnutku Zakona o dolgotrajni oskrbi. Gre za niz integriranih storitev, med katerimi so tudi pomoč fizioterapevta, delovnega terapevta, socialnega delavca itd., s katerimi bi čim dlje ohranjali samostojnost ljudi, predvsem tistih, ki so še doma. V oddaji bomo izvedeli še, kolikšna bo cena teh storitev in ali lahko pričakujemo izvajanje novih, kot so telemedicina in e-oskrba, kako namerava država na področju dolgotrajne oskrbe rešiti pomanjkanje osebja in kako poskrbeti za višje plače zaposlenih, koliko denarja bo dolgotrajni oskrbi sploh namenila in kako bo zagotovila sredstva zanjo.

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program Izzivi srebrne generacije: Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, 1. del

12.11.2020

Pilotni projekt Dolgotrajna oskrba, ki so ga izvajali na Koroškem in pri katerem so preizkušali novosti iz osnutka Zakona o dolgotrajni oskrbi, je pokazal, da zakonski osnutek prinaša mnogo bolj poenoten postopek vključevanja v dolgotrajno oskrbo, kot je veljal do sedaj. Kdo vse pa bo upravičen do sredstev in storitev, predvidenih za dolgotrajno oskrbo? Kakšna bodo merila razvrščanja upravičencev v različne kategorije? Katere storitve, ki jih bodo izvajale enote za oskrbo in enote za ohranjanje samostojnosti, jim bodo glede na kategorijo pripadale? Bodo v prihodnje ljudje v domovih za starejše in tisti, ki so še doma, deležni primerljivih tako zdravstvenih kot socialnih storitev? Do institucionalnega varstva naj bi bili po osnutku zakona upravičeni večinoma tisti, uvrščeni v 4. in 5. kategorijo; strošek nastanitve bi še naprej nosil uporabnik sam, vendar naj ta ne bi presegel 90 odstotkov najnižje starostne pokojnine in bi ga zmogel plačevati vsak, ki se upokoji s polno delovno dobo. Vsem preostalim upravičencem do dolgotrajne oskrbe naj bi primerljivo oskrbo zagotavljali na domu.

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program Dva vodika, en kisik

11.11.2020

Dokumentarni film, ki vodo obravnava iz različnih vidikov, tudi z aspekta, kako podnebne spremembe vplivajo na vodni krog. Šele, ko nas prizadene katastrofalna vodna ujma, se za hip zamislimo, da se nam narava maščuje za naše mačehovsko ravnanje. So aktualni begunski eksodusi res samo posledica državljanske vojne, ali moramo vzroke iskati tudi v ekstremnih vremenskih vzorcih, ki so posledica podnebnih razmer? Voda je hrana, kar se zavedajo številne multinacionalke, ki vedo, da so vodni viri strateška surovina in modro zlato 21. stoletja. Film sooča domače in tuje strokovnjake, ki delujejo na različnih področjih, biologije, klimatologije, arheologije, okoljske ekonomije in umetnostne zgodovine. Protagonist filma je jamski potapljač in podvodni snemalec Ciril Mlinar Cic, večkrat nagrajeni avtor, ki v besedi in sliki opozarja na pestro biotsko raznovrstnost slovenskega jamskega življenja in na njihovo ogroženost zaradi človekovega vpliva.

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program Zgodbe iz gozda: Sonaravno gozdarjenje v Sloveniji

07.11.2020

Gozdovi pokrivajo 60 odstotkov Slovenija in predstavljajo naše največje naravno bogastvo. Upravljati občutljivi ekosistem pa ni preprosto. Nekatere stvari so samoumevne do bolečine. Stvari, na katerih neposredno temelji obstoj človeka na planetu so zaradi samoumevnosti potisnjene v kot človekovega zanimanja. Pričujoči dokumentarni film ima željo povedati zgodbo o gozdu, temu prvaku samoumevnosti ter njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost. Problem z gozdom je na načelni ravni za Slovence dokaj preprost. Gozda imamo veliko in takšnega, da se zanj ne zanimamo preveč. Smo tretja država po gozdni površini v Evropi, ena izmed najbolj gozdnatih na planetu. Da nekaj, kar je samoumevno, ni vredno obravnave, je znano že od časov Rimljanov. Tako je gozd deležen ali prenapete pozornosti ob naravnih nesrečah, besnih spopadov ob njegovem lastninjenju ali suhoparnim predstavitvam stroke. Avtorji dokumentarca ga želijo predstaviti kot živo, zapleteno, prečudovito in predvsem nenehno spreminjajočo se tvarino. Gozd je zmagovalec v nečem kar modno imenujemo obnovljivi naravni viri. Slovenci pa imamo znotraj gozdnega vesolja tudi enkratno zgodbo, prispevek, ki je prav tako fascinanten, kot je tudi neznan. K dobičku usmerjena gozdarska teorija govori o gozdu, kot samo-obnavljajočemu se naravnemu viru in gozdarska praksa tej tezi natančno sledi. Danes je prevladujoča tehnika evropskega, celo svetovnega gozdarstva, ustvarjanje ogromnih golosekov, ki jih po eksploataciji ponovno pogozdujejo in po naslednjem rastnem ciklu zopet posekajo. V Sloveniji pa se je že na samem začetku organiziranega gozdarjenja, v ogromnih gozdovih grofa Auersperga na Kočevskem zgodil nenavadne premik. Tamkajšnji gozdarji so pričeli s heretičnim gozdarjenjem, po katerem iz gozda odstranjujejo in v nadaljnjo predelavo pošiljajo le izbrana drevesa in s tem vzdržujejo v gozdu naravno ravnovesje, saj se gozd obnavlja sam in posegi v smislu pogozdovanja praktično niso potrebni. To metodo je gozdarska stroka branila stoletje in pol in je še danes splošno priznana doktrina, ki jo na slovenskem imenujemo sonaravno gozdarjenje. Zgodbo o tem fenomenu, ki ga počasi odkrivajo tudi drugod po Evropi in ki se ga k nam hodijo učiti najbolj napredni gozdarji iz vsega sveta, pripovedujemo v pričujočem dokumentarcu. Gozd ni samoumeven in je razmišljanje o njem potrebno vsaj v tolikšni meri, kot so razmišljanja o ostalih velikih ekosistemih.

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program Izzivi srebrne generacije: Ohranjanje vitalnosti

04.11.2020

Recept, kako ohranjati vitalnost tudi v starejših letih, nam bodo v oddaji razkrivali trije zelo čili starejši posamezniki – Franjo Potočnik, Kazimira Lužnik in Milan Pavliha – ki pri svojih 86 letih še vedno kolesarijo, se povzpnejo na Triglav, udeležujejo maratonov, redno koncertirajo … Njihove izkušnje o tem, kako doseči tako vitalno starost in predvsem ohraniti zdravje, pa bo s koristnimi nasveti dopolnila še specialistka družinske medicine dr. Danica Rotar Pavlič.

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program Ko s sten zablestijo stare podobe, dokumentarna oddaja

31.10.2020

Med najbolj cenjene slikarske tehnike se je dolga stoletja uvrščala freska. Ko so današnji slovenski prostor zasedli Rimljani, so s seboj prinesli tudi veliko znanja, med drugim izpopolnjeno izdelavo stenskih poslikav. A te so prekrile plasti poznejših stoletij, zato se je lepih in celovitejših primerov v evropskem prostoru ohranilo le malo. Na eno takšnih redkosti so leta 2017 naleteli tudi slovenski arheologi med izkopavanji na Muzejskem trgu v Celju. Tam so jih presenetile stenske poslikave, ki so bile ohranjene tudi do 1,3 metra visoko, in na tisočere koške raztreščen strop rimske vile. V Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so se lotili sestavljanja stropa in tako ugledali čudovite prizore Ovidovih Metamorfoz, ki so bile priljubljen navdih tudi pompejskim slikarjem. Freska je tudi v naslednjih stoletjih ohranila imeniten položaj med slikarskimi tehnikami, vse dokler ni bilo z novimi potrebami in naročniki, ki so jih prinesle družbene spremembe 19. stoletja, čedalje več tabelnih slikarjev, freskantov pa čedalje manj. A to še ne pomeni, da je veličastni stenski poslikavi odbila zadnja ura – čeprav so bili taki slikarji redkejši, so tudi v 19. stoletju ohranili to znanje, za seboj pa pustili nekaj dragocenih spomenikov. Med njimi je frančiškanska cerkev v Ljubljani, v kateri je svoj pečat pustilo toliko rok, da je nekakšen kompendij dela slikarstva druge polovice 19. in prvih desetletij 20. stoletja v tem prostoru. Belo baročno cerkev je prvi poslikal Matevž Langus, svoje »popravke« pa so pozneje dodali Janez Wolf, Joseph Kastner in Josef Kleinert. Navsezadnje, že v 20. stoletju, se je na slikarski oder povzpel še Matej Sternen, ki je v 30. letih 20. stoletja naslikal to, kar je tedanje časopisje hvalilo kot največje delo slovenskega stenskega slikarstva zadnjih stotih let. Omenjeni časovno oddaljeni umetniški deli pa ne pripovedujeta le o skoraj povsem pozabljeni tehniki, temveč sta še dandanes tudi v velik izziv slovenskim restavratorjem. V dokumentarni oddaji Ko s sten zablestijo stare podobe smo spremljali restavratorje ob delu pri obeh kulturnih spomenikih – freskah iz vile antične Celeie in mnogo mlajših poslikavah frančiškanske cerkve v Ljubljani – ter se spraševali, kaj vpliva na obstojnost fresk, kako pristopiti k restavriranju te tehnike in česa se je mogoče ob tem naučiti.

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program Ko se je svet ustavil

28.10.2020

12. marca zvečer je bila v Sloveniji razglašena epidemija novega koronavirusa. V naslednjih dneh so se zaprle šole, gostinski lokali, javni promet, »ostani doma« - je postal naš vsakdan. – Svet se je ustavil. V psihološkem smislu se nam je zgodila akutna stresna situacija, kar je pomenilo, da smo se morali hitro prilagoditi na velike življenjske spremembe na različnih področjih… Preživljanje dni in tednov doma z omejenimi stiki z ljudmi, s spremenjeno dnevno rutino, pomanjkanjem senzornih dražljajev, finančnimi skrbmi, spremenjenimi družinskimi odnosi, s strahom pred izgubo zdravja – vse to je vplivalo tudi na naše psihično počutje… V oddaji spremljamo zgodbo 38-letnega raziskovalca na Fakulteti za turistične študije, doslej najmlajšega bolnika z novim koronavirusom, ki je bil zaradi te bolezni štirinajst dni v komi in dihal s pomočjo respiratorja; zgodbo nekdanjega veslača in štirikratnega olimpijca, ki je sedaj gostinec na Bledu in je v času karantene pomagal ljudem z brezplačnimi obroki ter mamo samohranilko in učiteljico iz Brkinov, ki je dvignila svoj glas za vse otroke in si javno prizadeva, da bi učenci obiskovali šolo na tak način kot pred epidemijo.

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program Disleksija, dokumentarna oddaja

21.10.2020

Disleksija je za vedno, ne izgine in ne pomeni samo težav pri branju, pisanju ali matematiki, temveč se med drugim kaže tudi pri koordinaciji, ravnotežju, zbranosti. O posmehovanju, podcenjevanju, premagovanju težav in uspehih pripovedujejo junaki še enih Posebnih zgodb. Klari so disleksijo odkrili šele v srednji šoli, do takrat je težave premagovala z veliko truda in dodatnega učenja sama. Danes ima pred seboj jasen cilj, o katerem ne dvomi, da ga bo dosegla. Vid in Uroš sta brata, oba z diagnozo disleksija. Starejši petošolec je zaradi težav z branjem ponavljal tretji razred, ob strokovni pomoči težave zdaj obvladuje. Mlajši Uroš ima težjo obliko disleksije in hodi na korektivne treninge. Gojc se je za študij slovenščine, knjižničarstva in pozneje tudi za igralski poklic odločil iz kljubovanja disleksiji oziroma kompleksom, ki jih je v otroštvu imel zaradi nerazumevajoče učiteljice. Več o disleksiji in življenju s to dedno, nevrološko pogojeno motnjo bosta povedala tudi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin in dr. Marko Kalan, profesor defektologije. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program Posebne zgodbe - Posvojeni

15.10.2020

Z novimi Posebnimi zgodbami vstopamo v svet posvojenih in posvojiteljev, ki odstirajo dolgo in težko, a za mnoge tudi lepo pot, ki jih je povezala. Bližnjic do sreče v takih zgodbah ni. Od odločitve o posvojitvi otroka pa do trenutka, ko ga posvojitelj prvič vzame v objem, navadno mine tudi več let. Dolgo pričakovani novi družinski član po navadi ni nepopisan list, temveč je čustveno ranjen otrok s težavami, ki se jih morajo posvojitelji naučiti premagati. Nekateri posvojenci odraščajo v ljubečem okolju, drugi se svojega odraščanja v posvojiteljski družini spominjajo z grenkobo. Zgodbe Mojce, Alekseja, Tiaga, Žige, Žani Luise in Dilsi so vsaka zase posebna, skupaj pa ponujajo razmislek o posameznikovi identiteti, koreninah, zamerah in odpuščanju, strahu pred zapustitvijo, težavah in rešitvah, družini in starševski ljubezni. Ozadja zgodb pomagajo razumeti tudi strokovnjaki, med drugimi specialistka kliničnopsihološkega svetovanja Nataša Banko, strokovnjakinja za priprave parov na posvojitev, in psihologinja Brigita Žugman, strok. delavka za posvojitve iz Centra za socialno delo Ljubljana, enote Šiška. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Marko Naberšnik

Stran 1 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov