Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prihajajoče leto bo Cankarjevo leto; minilo bo okroglo stoletje od smrti človeka, ki je vse kaj več kot pisatelj, dramatik, pesnik in esejist. Ivan Cankar je ena ključnih referenčnih točk tega, kar imenujemo slovenstvo, zato je misliti njegovo zapuščino kompleksna in zapletena naloga. Pri osebnostih, kot je Ivan Cankar, pač nikoli ne vemo, kje se končuje človek in kje začenja mit, kje je meja med delom in njegovim odmevom v kolektivnem nezavednem. Kaj pa o Cankarju v resnici vemo? Kako se ga na novo uprizarja? Kaj je reflektiral Cankar kot pisatelj in kaj je zagovarjal kot politik? Zadnji Panoptikum leta je najava razprav in premislekov, ki jih bo v letu 2018 še veliko. Voditelj: Boštjan Narat
Decembra lani smo v oddaji Panoptikum govorili o osnutku medijske strategije – leto je naokoli, te pa še vedno nimamo. Strategija bo podlaga za novi Zakon o RTV. Vse pogosteje se pojavlja ne-vedenje o tem, kaj sploh je poslanstvo naše hiše, še manj je vedenja o tem, zakaj so bili javni servisi sploh ustanovljeni. Tokratni Panoptikum posvečamo RTV-ju in iskanju odgovorov na vprašanje – kakšen mora biti RTV jutri. Z generalnim direktorjem Igorjem Kaduncem, s predsednikom Odbora za kulturo Draganom Matićem, s profesorjem na katedri za novinarstvo Markom Milosavljevićem in programsko svetnico Brankico Petković. Voditeljica bo Špela Kožar.
Leta 1927 je nastala organizacija TIGR, krik mladih ljudi proti ideologiji, ki je postala in ostala sinonim razčlovečenja in uničevalnosti ter svoj vrh dosegla v grozotah druge svetovne vojne. Zgodba organizacije in usode njenih članov so še danes spomenik časom, ki jih nočemo živeti nikoli več. Zato pa je treba ohranjati spomin. In zato tokratni Panoptikum posvečamo tem štirim črkam, ki so bile pred devetdesetimi leti združene v kratico s specifičnim pomenom; v kratico, ki je ne smemo pozabiti. Za okroglo mizo bodo tokrat sedeli Marta Verginella, Savin Jogan, Branko Marušič in Bojan Godeša.
Letošnji knjižni sejem zaznamuje podoba Martina Krpana – 100 let je od izida prve slovenske slikanice. Kako avtorji preživijo danes, ko se honorarji nenehno nižajo, ko je odnos do avtorskega dela čedalje bolj podcenjujoč? Namesto dostojnega plačila so postale ključni finančni vir štipendije, subvencije in nagrade. Je lahko še slabše? Gostje: Slavko Pregl, Iztok Ilc, Gabriela Babnik, Primož Suhodolčan Avtorica: Špela Kožar
Književnost in jezik sta vedno segala onkraj meja države. Zgodovinski, kulturni in politični konteksti, v katerih se je slovenski jezik literarno uresničeval in razvijal, so bili in so različni, nemalokrat izražanju v slovenščini vse prej kot naklonjeni. Tako kot tudi odnos Slovenije do tistih, ki za njenimi mejami pišejo v svojem maternem jeziku, ni vselej vzor skrbnosti. A ne glede na vse prilike in neprilike slovenska zamejska književnost obstaja in ostaja. Štirinajst dni pred začetkom knjižnega sejma jo postavljamo v središče našega Panoptikuma.
Pretekli mesec smo dobili zmagovalca novega natečaja za obnovo ljubljanske Drame. Kdaj se bo obnova dejansko začela, zakaj še vedno potrebujemo Narodno in univerzitetno knjižnico II? Zakon o kulturnem evru, nekdaj tolarju, namenjen izboljšanju kulturne infrastrukture, bo že četrtič na poslanskih mizah. Kdo bo na prednostni listi, koliko sredstev bo na voljo? Predlog prejšnje ministrice Bizjak Mlakarjeve je bil 168 milijonov evrov, zdajšnji predlog je za polovico nižji. Težava ni le v ohranjanju kulturne dediščine, ampak tudi pri investicijskem vzdrževanju javnih zavodov. Voditeljica: Špela Kožar
Predlog Nacionalnega programa za kulturo 2018 – 2025 vsebuje precej novosti, med katerimi izrazito izstopa ideja o ustanovitvi Agencije za umetnost, ki naj bi v prihodnosti skrbela za razdeljevanje sredstev med ustvarjalci; na podoben način, kot to za področje knjige in filma že počneta Javna agencija za knjigo in Slovenski filmski center. Je takšna ureditev smiselna? Je primerna za slovenski prostor? Bo rešila vsaj nekatere težave kulturne scene in s tem pripomogla k njenemu preživetju, morda celo razvoju? Ali pa se nam, obratno, obeta nastanek še ene birokratske entitete v že tako ali tako birokratsko preobloženi državi? Gostje v studiu bodo: Jadranka Plut, Nataša Bučar in Alma R. Selimović. Voditelj: Boštjan Narat
Ministrstvo za kulturo je objavilo osnutek novega Nacionalnega programa za kulturo, dokumenta, ki bo vplival na vso prihodnjo zakonodajo ter izvajanje kulturne politike. Prvič bo veljal kar osem let. Strokovna javnost je kritična. Zakaj naj bi besedilo bilo preobsežno? Kakšna je njegova vizija kulture in kaj novega prinaša? Voditelj: Boštjan Narat
Ob letošnjem 20. Festivalu slovenskega filma je spet čas za vpogled v drobovje slovenskega filma – s štirimi režiserji, že nagrajenimi na festivalu, filmi vseh štirih so bili tudi kandidati za slovenskega oskarja, filmi treh pa so letos v tekmovalnem programu FSF-ja: Ivan Janeza Burgerja, Družina Roka Bička, Slovenija, Avstralija in jutri ves svet Marka Naberšnika. Zgodovina ljubezni pa bo drugi celovečerni film Sonje Prosenc, katerega snemanje se je zaključilo poleti. Kako ustvarjajo v še vedno neurejenem filmskem okolju, kje vidijo rešitve – bi bilo dovolj le več denarja? Smo namreč na repu evropskih držav glede javnega financiranja. Voditeljica: Špela Kožar
Pretekli teden je Društvo Slovenskih Pisateljev organiziralo diskusijo o prihodnosti slovenske kulture, povabilo pa nekdanje kulturne ministre. Diskusija, ki je potekala pod naslovom »Anagram svobode« je izhodišče za tokratni Panoptikum. Z gosti se bomo pogovarjali o državotvorni vlogi kulture, ki vedno bolj izgublja na pomenu – in kako to preprečiti. Gostje: Ivo Svetina, Robert Waltl, Maruša Majer, Tevž Logar Voditeljica: Špela Kožar
Nadaljevanke in serije so že od nekdaj pomemben element televizijskega repertoarja. Morda se je pred časom zdelo, da je njihova zlata doba minila, a zgodilo se je ravno nasprotno. Nadaljevanke že več kot desetletje doživljajo pravo renesanso, z vrhunskimi scenariji, odlično režijo in zvezdniškimi igralskimi zasedbami pa postajajo pomemben del tistega polja ustvarjalnosti, ki spretno krmari med umetnostjo in zabavo. Kaj je tisto, kar dela serije tako privlačne? Zakaj se jim ne moremo upreti? Kakšno je danes njihovo mesto v rodoslovnem deblu umetnosti? In kakšno je stanje na tem področju pri nas?
Zdi se, da odnos do oblikovanja, natančneje do kreativnih industrij, doživlja preporod – dobili smo prvi osnutek nacionalne strategije na tem področju, v nekaj mesecih se bo vzpostavil Center za kreativnost, ki bo vezni člen med oblikovalci in podjetniki. Bo naše gospodarstvo na tem področju spet konkurenčno, bomo spet vzpostavili blagovne znamke, kot smo znali v prejšnji državi? Panoptikum o oblikovanju tudi zaradi bližajočega se Bienala industrijskega oblikovanja, z gosti: Anjo Zorko, Boštjanom Botasom Kendo, Rokom Kuharjem in Matejem Fegušem.
Neveljaven email naslov
