Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodila se je znanost. Prebudila se je in šla na ulico. In glede na to, da se z njo ukvarjajo ljudje, ki so predani raziskovalni dejavnosti in ki svoj čas le redko zapravljajo za stvari, kot je na primer aktualna politika, je to znak, da je nekaj hudo narobe. Osemindvajset ustanov se je 19. aprila udeležilo Shoda za znanost, ki se je zgodil v sozvočju z globalnim dogodkom March for science: za avtonomijo raziskovalnega dela; za njegovo tranparentno in stabilno financiranje; za povečanje deleža financiranja znanosti na 1% BDP-ja; proti antiintelektualizmu in za spoštovanje; za stvari, ki bi jih znanost v državi, ki ima samo sebe za razvito, morala že zdavnaj imeti. Pa jih nima. Zato je tokratna oddaja oddaja za znanost.
Kdaj nam bo počil film? Dobesedno in v prenesenem pomenu - o tem se bomo pogovarjali nocoj, debato pa je spodbudil simpozij o digitaliziranju in restavriranju, torej o ohranjanju naše filmske dediščine. S tem, ko zanjo ne poskrbimo, kot je treba, slovenski celovečerni filmi ždijo v škatlah, namesto da jih prikazujemo na platnih doma in po svetu.
Pred vrati je 47. Teden slovenske drame in skupaj z njim podelitev Grumove nagrade, priznanja za najboljše slovensko dramsko besedilo, ki se podeljuje od leta 1979; nagrade, ki jo lahko razumemo kot dokaz, da ostaja tekst kljub vsem metamorfozam gledališke umetnosti eden njenih bistvenih elementov, in da je izvirna dramatika pomemben del slovenske kulture. Kakšno mesto zaseda slovensko sodobno izvirno dramsko pisanje v našem gledališkem prostoru danes? Kako pogoste in kako odmevne so uprizoritve izvirnih besedil? Kako pogosto se dela naših avtorjev in avtoric znajdejo na repertoarjih tujih gledališč? In pa: kako živa, živahna in kvalitetna je slovenska dramatika?
Posnetki nasilja, ki ih posamezniki delijo na spletu, sprožajo pravna, filozofska in kulturološka vprašanja. Kako se lahko to zgodi, kaj nam to pove o stanju duha v družbi, kdo bi moral najprej odreagirati, kaj pomeni, ko nasilni akt želimo deliti z drugimi, zakaj je prišlo do popularizacije tega, na kakšen način zajeziti skrajna dejanja na družbenih omrežjih? Z Lenartom Kučićem, Matejem Praprotnikom, Renato Šribar in Igorjem Pribcem.
Populizem ni nič novega. A kljub temu se jasni definiciji in razumevanju vztrajno izmika. Vemo, da obstaja, odkar obstaja politika, pa se vendarle zdi, da se vsakič znova pojavi na nov in nepričakovan način. Kakšna je zgodovinska in kakšna aktualna podoba populizma? Kakšna sta njegov jezik in govorica? Kakšno njegovo razmerje do resnice? Kje je njegov začetek in kje konec? Kako se odraža v umetnosti in kako nanj gledajo ustvarjalci? Ali pa mu – kot pravijo nekateri – ne pripada samo sedanjost, ampak tudi prihodnost? Voditelj: Boštjan Narat
Pred 170 leti so bile izdane Prešernove Poezije, prelomne ne le za slovensko umetnost, temveč tudi za slovensko identiteto. Kako je Prešeren ujel revolucionarni duh tistega časa in kako se ta odraža v sodobni slovenski družbi? Ali ga je potrebno ponovno brati oziroma, kako? Voditeljica: Špela Kožar Gosti: Svetlana Slapšak, Igor Grdina, Primož Čučnik, Boštjan Gorenc - Pižama
Uredba o samozaposlenih v kulturi podrobneje ureja vpis posameznikov v razvid samozaposlenih v kulturi. Konec decembra je vlada sprejela spremembe in dopolnitve uredbe o samozaposlenih v kulturi. Predlog sprememb uredbe, ki med drugim pravico do plačila prispevkov z dosedanjih treh podaljšuje na pet let, je sicer pred sprejetjem naletel na neodobravanje samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi. Odbor DZ-ja za kulturo je ministrstvo pozval, naj v čim krajšem času oblikuje delovno skupino, sestavljeno iz samozaposlenih in strokovne javnosti, ki bo pripravila ustreznejše rešitve za to področje. Od ministrstva pričakujejo, da jih bo o tem seznanilo najpozneje do 1. marca. Več kot tretjina samozaposlenih živi pod pragom revščine. Kaj storiti, da bi se položaj te relativno majhne, a samosvoje in zato dragocene skupine izboljšal? Ali pa je dela na področju kulture preprosto premalo in je treba zato zmanjšati tudi število samozaposlenih?
Panoptikum je pogovorna oddaja v kateri se voditelj z uglednimi gosti pogovarja o aktualnih humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih. Zgodbe se lahko nanašajo tudi na izide posameznih knjig v našem prostoru. Tudi zahtevne teme ustvarjalci oddaje skozi pogovor predstavijo na način, ki je dostopen in zanimiv za širšo javnost in ne zgolj za določen tip občinstva. Oddaja ima dva voditelja (Boštjan Narat in Dražen Dragojević), avtorja, ki se izmenjujeta.
Novela Zakona o medijih, ki je prinesla nove kvote in definicije slovenske glasbe ter s tem dvignila nemalo prahu, je v veljavi že nekaj mesecev in ob koncu leta si bomo vzeli čas za evalvacijo. Kako po novem v praksi zveni slovenska glasbena krajina? So se kritike izkazale za upravičene ali pa so kvote dobra novica za slovensko glasbo in radijsko občinstvo? Kako na vse skupaj gledajo radijski uredniki in kakšen je sploh še dejanski domet njihovega ustvarjalnega dela, ki ga poleg zakonodaje vse bolj omejujejo tudi neusmiljeni tržni parametri? Morda se kvote res zdijo interni problem glasbenih kruhoborcev in radijskih postaj, ampak vprašanje, kakšna glasba se predvaja po radijskih valovih ter kdo ali kaj jo določa, se v resnici tiče vseh. Voditelj: Boštjan Narat.
Zakaj ravno Bob Dylan? Kakšna je vrednost njegove poezije? Kaj pomeni, ko pop kultura vstopi v akademsko sfero? In kako ga lahko primerjamo z ostalimi nobelovci? Letošnja Nobelova nagrada za literaturo je veliko presenečenje. Prvič v zgodovini jo je namreč prejel popularni glasbenik. Z gosti Svetlano Makarovič , Marcelom Štefančičem, Borisom A. Novakom in Petrom Stankovićem se bomo pogovarjali o tej temi. Osvetlili bomo tudi druge dobitnike najprestižnejše književne nagrade, predvsem tiste, ki so bili prav tako presenečenje ali pa so presenetili sami, recimo z zavrnitvijo nagrade. Voditeljica: Špela Kožar.
Pred dnevi je ministrstvo za kulturo predstavilo novo, že drugo medijsko strategijo v tem letu. Je krajša od prve različice, saj naj bi šlo za manjše in zato toliko bolj strateške cilje, a nekateri že opozarjajo na pomanjkanje določenih vsebin, pa tudi na to, da ne bo ustavila propadanja medijske krajine. Medijsko strategijo sicer predvideva Nacionalni program za kulturo in je tudi zaveza vladne koalicije. A kaj lahko dejansko spremeni oziroma kako bo vplivala na nastajajoči medijski zakon, ki ga kulturni minister obljublja avgusta prihodnje leto? Voditeljica: Špela Kožar
Bliža se najpomembnejši knjižni dogodek, 32. Slovenski knjižni sejem. A časa za slavje (še vedno) ni – financiranje knjige se je namreč v času varčevanja občutno zmanjšalo in tudi glede na proračun za leto 2017 se ne bo izboljšalo. Kaj se je torej od ustanovitve Javne agencije za knjigo in od prestižnega Unescovega naziva Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010 izboljšalo? Kaj so rezultati Zakona o enotni ceni knjige? Kako se deli denar pri financiranju posamezih založb in kako se vrednoti avtorsko delo? Kako deluje JAK? O teh vprašanjih med drugim tudi z ministrom za kulturo. Voditeljica: Špela Kožar
Neveljaven email naslov
