Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aktualne spremembe in dopolnitve Zakona o visokem šolstvu prinašajo marsikaj, ampak tista točka, na kateri se v zadnjih mesecih najbolj lomijo kopja strokovne in laične javnosti, je vprašanje jezika. Ali gre res zgolj za zakonsko ureditev zatečenega stanja, v katerem je izvajanje študijskih programov tudi v tujih jezikih realnost, mimo katere ne moremo, ali pa je v imenu konkurenčnosti naših univerz in internacionalizacije znanosti slovenščina dejansko ogrožena? So pravila glede tega, kdaj in v kakšnih okoliščinah naj predavanja potekajo v tujem jeziku dovolj jasna? Ali je skrb za jezik res zgolj stvar tistih, ki se z njim ukvarjajo na znanstveni ravni, ali pa bi morala univerza kot celota prevzeti soodgovornost za pismenost in jezikovno sposobnost tistih, ki z diplomami in magisteriji zapuščajo njene hrame? Vprašanj je veliko. Nekatera bomo poskušali osvetliti v tokratni izvedbi Panoptikuma.
Gledališča, ki delujejo v javnem interesu, se v zadnjih letih soočajo s pomanjkanjem denarja, vzrok je varčevanje. Režiserji tako prilagajajo svoje koncepte možnemu, diplomirani igralci, režiserji ali dramaturgi vse redkeje vstopajo vanje, direktorji manko denarja nadomeščajo tudi z bolj komercializiranimi vsebinami. Stroka si želi novega zakona, ministrstvo ga obljublja - a kaj naj ta vključuje? Voditeljica: Špela Kožar
Problemi obstajajo in ostajajo nerešeni tudi takrat, ko ne polnijo naslovnic časopisov. To velja tudi za ljubljanski ROG, ki po odmevnih junijskih dogodkih na začetku jeseni v senci drugih dogodkov čaka na svojo usodo. Kaj se z ROGom dogaja trenutno in kam se bo zgodba razvila v prihodnje? Kakšna so stališča in načrti rogovcev na eni ter Mestne občine Ljubljana na drugi strani? Predvsem pa kako misliti ROG kot kulturni in politični fenomen, ki prebivalce glavnega mesta in celotne države postavlja pred načelna vprašanja ustvarjalnosti, gentrifikacije, družbene organiziranosti in institucionalizacije? ROG je odklon; ali je kot takšen cokla v razvoju skupnosti ali – nasprotno – priložnost za premislek in izboljšavo? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Panoptikumu.
Panoptikum tokrat o stanju slovenske kinematografije, ki v letošnjem letu žanje izjemne mednarodne uspehe, o novem vodstvu slovenskega filmskega centra ter viziji in prihodnosti slovenskega filma. Panoptikum tokrat iz Portoroža – v času 19. Festivala slovenskega filma.
Državotvorne alternative Pred petindvajsetimi leti se je začela zgodba Republike Slovenije. Nastanek države je bil na formalni ravni resda političen projekt, vsebinsko pa ga je ključno oblikovalo in dopolnjevalo še marsikaj drugega. Slovenija je bila v osemdesetih letih prostor refleksije in akcije, skupnost polna ustvarjalnega vrenja, ki je iskala in mislila meje lastne svobode. Civilna družba, umetniška iskanja, alternativna gibanja, novinarski pogum: država brez vsega tega ne bi mogla nastati. Pa je nastala in zdaj jo imamo. Kako smo jo sanjali takrat in kako jo živimo danes? Tokratni Panoptikum posvečamo četrtstoletnici slovenske suverenosti in njenemu odmevu v polju umetnosti in kulture.
Vstaja strojev-o robotizaciji družbe Voditelj: Dražen Dragojević
Plečnikov Stadion: med ruševino in prenovo Na severnem koncu Ljubljane, med Dunajsko, Samovo in Vodovodno cesto leži Centralni stadion. Objekt, ki je v zadnjih letih bolj kot zaradi svoje zgodovine in arhitekturne vrednosti znamenit zaradi dejstva, da propada. Naš odnos do kulturne in arhitekturne dediščine je že tako ali tako daleč od popolnosti. Sedem let je minilo od izbora projekta prenove na razpisu. Od tedaj se ni zgodilo nič. Mar postaja Plečnikov stadion spomenik naši malomarnosti in pozabi? Voditelj: Boštjan Narat
Repatriarhalizacija družbe Ali se družba repatriarhalizira? Kako repatriarhalizacija spodkopava zgodovinsko izborjene pravice žensk? Kako posega v telo in družbene vloge žensk? Kako se to kaže v politikah različnih držav? Kako v popularni kulturi? Kako je patriarhat institucionaliziran? In kaj bi na vse to tri desetletja po smrti porekla Simone de Beauvoir, ključno ime, iz katerega izhajajo in v katerem se razhajajo feminizmi 20. stoletja? Voditelj: Dražen Dragojević
Kaj se dogaja s knjigarnami pri nas? Glede na vse, ki se borijo za preživetje, krpajo luknje s prodajo papirniškega materiala ali pa se preprosto zapirajo, se zdi stanje vse prej kot rožnato. Če temu dodamo še dejstvo, da v nekaterih slovenskih regijah knjigarn praktično ni, bi bilo verjetno smiselno uporabiti še kak močnejši izraz. Kaj se zgodi , ko odpovedujejo primarni dejavniki knjižnega trga? Kaj to pomeni za bralno kulturo nasploh? Kakšen je odnos med knjigarnami na eni ter založbami in knjižnicami na drugi strani? Kaj storiti, da bi Slovenija imela kvalitetno in dobro delujočo knjigarniško mrežo? Kmalu bo Noč knjige. Smo priča somraku knjigarn? Voditelj: Boštjan Narat
Ali je medkulturni dialog kot evropska vrednota in strategija propadel? Zakaj odpoveduje? Zakaj je nujen? Kako prek kulturnih razlik? Zakaj je to tudi politično in ekonomsko vprašanje? Kako z dialogom proti ksenofobiji in nasilju? Voditelj: Dražen Dragojević
V kakšnem položaju so se znašli mediji pri nas? Kakšna je njihova vloga? Kdo so lastniki in kakšni so njihovi interesi? Kako sta povezana prekarni položaj novinarjev in prihodnost medijev? Kakšna naj bo prihodnja medijska politika ? Ministrstvo za kulturo pripravlja nacionalno medijsko strategijo – kakšna naj bo? Društvo novinarjev opozarja na zastarelo medijsko zakonodajo, ki je potrebna korenite prenove. Konkretnih predlogov je bilo v zadnjih letih že veliko, kdaj se bodo uresničili? Voditelj: Boštjan Narat Gostje: Dejan Steinbuch, novinar in odgovorni urednik Portal Plus, Dr. Marko Milosavljević, profesor na FDV, Dr. Sandra Bašić, predstavnica komisije za pripravo medijske strategije pri MK, Petra Lesjak Tušek, predsednica DNS.
Podobe krize: o kulturnem aktivizmu Voditelj: Dražen Dragojević
Neveljaven email naslov
