Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavljamo inovativen primer dobre turistične podjetniške ideje. Na Cerkljanskem so že lani jeseni eksperimentalno začeli s projektom “Oštarije kod kodi” - ali povedano v prevodu – »gostilne kot so bile nekoč«. Svoje moči so združili mikropivovar, lastnik potujoče gostilne in mojstrica praženja ter priprave kave – vse z željo, da bi vsaj za eno nedeljo v mesecu v življenje obudili zaprte gostilne in vanje povabili vaščane, nekdanje goste in tudi prišleke od zunaj. In tako so se v štirih nedeljah zopet znova odprla vrata družinskih gostiln vasi Davča, v Otaležu, na Kovačevem Rovtu v Idriji in na Bukovem. V oddaji tudi več o vpliv kolektivne blagovne znamke na razvoj destinacije. Tak primer je Kranjska Gora, kjer so se pri njenem ustvarjanju združili ponudniki rokodelskih izdelkov, unikatnega ter industrijskega oblikovanja ter živilskih izdelkov, jedi in pijač. Izpostavljamo pa tudi, z mednarodno nagrado Jakob nagrajeno tematsko pot Drvošec, ki jo je uredil Notranjski regijski park. Poteka po gozdnem grebenu jezera, ob sistemu požiralnikov Rešeto, od koder voda iz Cerkniškega jezera pod zemljo teče naprej proti Ljubljanici. Pot je polna informacijskih tabel, skulptur, razglednih stolpov, opazovalnic za ptice in didaktičnih postaj, kjer so predstavljene različne živali tega konca. Leta 2020 je Turistična zveza tematsko pot Drvošec prepoznala kot najbolj izstopajočo v državi, z močno nosilno tematiko in jasnim vzdrževanjem, kar je tudi glavni izziv množice tematskih poti po Sloveniji.
V oddaji izpostavljamo miniaturne muzeje, ki so zrasli na prostoru vzdolž goriškega dela nekdanje slovensko-italijanske meje. Eden takšnih je (poleg vojaškega stražarskega stolpa v Vrtojbi, muzejske zbirke Kolodvor in muzeja na Mirenskem pokopališču), tudi muzej tihotapstva, ki se je pred meseci odprl v nekdanji carinarnici maloobmejnega prehoda na Pristavi. Muzej odkriva tudi "Švercanje" blaga med kapitalistično Italijo in socialistično Jugoslavijo, ki je bil skorajda jugoslovanski nacionalni šport. Takoj po 2. svetovni vojni so tihotapili samo najnujnejše, ko pa je kupna moč Jugoslovanov v 60. letih narasla, pa se je začel pravšnji nakupovalni turizem. Samo nekaj 100 metrov naprej na italijanski strani v nekdanji italijanski carinarnici na Rafutu pa je zrasel muzej Prepustnica, ki odstira različne vidike življenja ob meji med Goricama v zadnjih 75 letih. V oddaji več o tem, kako se nekdanji uršulinski samostan v Mekinjah odpira turizmu. Samostan je imel v svoji več kot 500 letni zgodovini pomembno vlogo v kulturnem, verskem, upravnem in gospodarskem življenju kraja in širšega lokalnega območja. V luči izumiranja starih, pogosto družinskih gostiln, predstavljamo primer dobre prakse, kako skozi kulturo oživljati tovrstne retro gostilne. V rojstni vasi slikarja Maksima Gasparija je Nataša Mele, lokalna turistična vodnica, ki na terenu aktivno povezuje Loško dolino in Cerknico, prenovila družinsko furmansko gostilno, ki je postala živi muzej kmečkega življenja in hkrati podeželski družabni center.
Izpostavljamo neizkoriščen turistični prostor, ki je zazeval po padcu meje s sosednjo Hrvaško. Meja, ki je ločevala in povezovala hkrati, je odličen produkt s katerim se odpira prostor za novo obmejno turistično destinacijo in ustvarjanje skupnih partnerstev. V oddaji smo obiskali obmejne vasice na obeh straneh rek Dragonje in Sotle. Številne izmed njih so se v zadnjih treh desetletjih zaradi tranzita do morja ali bolj zvenečih turističnih destinacij, izpraznile, vez turizma s kmetijstvom je šibka, so pa žive številne kolesarske in pohodniške poti prav tako se niso pretrgale prijateljske vezi med sosedi na obeh straneh meje. V oddaji tudi več o stranpoteh naše najbolj turistične jame. Obiskali smo rov Male jame, ki je bil tekom zgodovine zaznamovan z visokim cesarskim obiskom Franca Jožefa 1 in Elizabete. Rov je zadnjih nekaj desetletij zaprt za redni obisk, zato v njem ni vidnih posledic turizma. Smo pa zato priča zanimivemu razvoju novih kapniških oblik - jamskih biserov - kroglic iz sige v velikosti frnikol.
V novi sezoni oddaje Na lepše več o zimski sezoni na Bovškem ter na smučišču Kanin, kateremu konec leta poteče obratovalno dovoljenje. Kakšna bo usoda našega najvišje ležečega smučišča, ki zaradi močnih vetrov, nevarnosti proženja plazov in stare opreme, tudi neredno obratuje? Obiskali smo kanjon alpske reke Učje, kjer nizek zimski obisk v Dolini Soče, rešujejo tudi s produkti, kot je spust po jeklenicah, ki so v dolžini štirih kilometrov speljane nad neprehodnim kanjonom, skoraj na meji z Italijo. V Bovcu smo se ustavili še v športnem Hotelu Soča, ki je bil - kot edini v Sloveniji - zgrajen in odprt leta 2020 v času pandemije. Neredno obratovanje Kanina in njegova negotova usoda namreč pesti tudi bovške hotelirje. V oddaji pa tudi zgodba iz smučišča Vogel ter o tamkajšnji strategiji preoblikovanja v celoletni gorski center v luči podnebnih sprememb.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Hiša Kranjske sivke sredi Višnje Gore se ponaša z enimi bolj inovativni nastanitev v podobi čebeljega satovja, vse bolj pa postaja tudi center slovenskega čebelarstva. Izpostavljamo digitalizirano dediščino velikega mojstra Jožeta Plečnika, ki se odlično vklaplja v analogne turistične produkte. V Prekmurju se je odprla nova Hiša prekmurske gibanice in galerija avtohtonih vin. Preverili pa smo tudi, kako se bo v prihodnjih letih obnavljal eden naših najstarejših gradov Grad Podčetrtek, ki je nekdaj stal ob stari državni meji, ob reki Sotli, nasproti Hrvaške oziroma Ogrske.
V oddaji predstavljamo Dneve slovenskega turizma, enega najpomembnejših strokovnih dogodkov v panogi. Kdo je bil letos najbolj zaslužen za razvoj turizma? Kateri produkti so najbolj prepričali strokovno komisijo? In zakaj vse bolj izginjajo domače gostilne srednjega razreda?
V oddaji Na lepše smo obiskali Unško koliševko, eno naših največjih udornih jam, v kateri pa se skriva labirint podzemnih utrdb. Več kot sto metrov globoka udornica se skriva v gozdovih planotastega kraškega sveta, v bližini nekdanje Rapalske meje med Planinskim poljem in Rakovim Škocjanom. Jama je naravni spomenik, ki skriva več ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, na dnu pa se skrivajo tudi za te konce značilna mrazišča, saj je tu prisoten vegetacijski in temperaturni obrat, kjer se na dnu kotanje zadržuje hladen zrak, kar se pozna tudi na drevesnih vrstah. Kako se skozi turizem razvija Krajinski park Radensko polje? To izjemno kraško polje v občini Grosuplje, s številnimi tipičnimi kraškimi pojavi, ki tvorijo naravni mozaik travnikov, grmišč, gozdov in presihajočih jezerc. V oddaji pa tudi razmišljanje gostincev, ki so kuhali na Gourmet Ljubljana Crawlu, ki se je odvijal v sklopu Evropskega simpozija hrane, enega najpomembnejših gastronomskih festivalov v regiji, na katerem se gradi vizija o prehranski prihodnosti.
V rovih pod starim Kranjem nastaja novi informacijski center SOS Proteus, ki bo ozaveščal o pomenu človeške ribice in varovanju krhkega podzemeljskega sveta. Info center bo nameščen v konglomeratu razvejanih rovov v dolžini 1.300 metrov, ki so bili zgrajeni med okupacijo leta 1944, prebivalcem Kranja pa so služili kot mestno zaklonišče pred nevarnostjo zavezniškega bombardiranja iz Italije. Hodili smo po tematski poti Starih Jesenic s katero želi Občina občanom in obiskovalcem približati kulturno dediščino in zgodovino mesta. V letošnjem letu so pot s sedmimi informacijskimi tablami speljali od Restavracije Ejga mimo železniške postaje, Vile Dolik, Gimnazije Jesenice, Trga Toneta Čufarja do stavbe TVD Partizan. Gre za območje okoli jeseniškega kolodvora, saj je prihod železnice močno spremenil podobo Jesenic. V prihodnje se naj bi tematska pot sklenila na Stari Savi, s čimer bi povezali glavna tri nasilja, ki so se leta 1929 združila v mesto Jesenice. V oddaji pa tudi reportaža o malo znanem kranjskem muzeju prvega slovenskega fotografa Janeza Puharja in njegovem muzeju, ki je skrit v kulturni četrti starega mestnega jedra. Puharja danes najbolj poznamo kot izumitelja postopka svetlobne fotografije na steklo, s tem pa se je uvrstil tudi med pionirje fotografije nasploh oziroma celotne slikovne revolucije, ki jo je človeštvo pozneje doživelo s filmom in televizijo. Njegov opus je danes skoraj v celoti izgubljen, ohranjenih je samo šest fotografij, ki jih je izdelal po lastnem kemičnem postopku puharotipije.
Obiskali smo malo znani Mussolinijev tunel, ki se vije nad vasjo Podstenje in Podtabor pri Ilirski Bistrici. 72 metrov dolgi tunel so zgradili Italijani, da so med seboj na strateških mestih povezali ključne vojaške objekte. V Žički kartuziji so obnovili del cerkve sv. Janeza Krstnika in ji dodali novo pomično streho ter razgledne poti za obiskovalce. Izpostavljamo mednarodni pohodniški projekt Alpe Adria Trail, ki že desetletje povezuje Slovenijo, Furlanijo–Julijsko krajino in Avstrijsko Koroško. Skozi portret najbolj inovativnega evropskega kmeta, ki deluje v najmanj naseljeni slovenski regiji, pa v ospredje potiskamo nujo po večjem povezovanju kmetijstva s turizmom ter posledično po doseganju višje dodane vrednosti za ljudi, ki živijo s podeželjem.
Izpostavljamo vinsko zgodbo, ki bo v prihodnje pomembno vplivala na razvoj Haloz. Tri generacije družine Brodnjak namreč na terasastih vinogradniških legah Svete Ane na Velikem vrhu, zadnjih 12 let vzpostavljajo temelje za razvoj kvalitetnega vinskega turizma. Kako dijaki, njihovi učitelji in ravnatelji razmišljajo o prihodnosti deficitarnih poklicev s področja gostinstva? Radgonske gorice letos praznujejo 170 let. V oddaji pa tudi reportaža o neobičajni tiskovni konferenci, ki je ob Svetovnem dnevu turizma potekala kar na vlaku, na relaciji Ljubljana-Radovljica. Kako smo pripravljeni na novi val turizma ter kako se turistični delavci odzivajo na izzive povezane z delovno silo ter draženjem osnovnih surovin.
Obiskali smo Koliščarsko naselje na robu Ljubljanskega barja, ki postaja nova turistična atrakcija. Zakaj je športni turizem eden ključnih pri doseganju višje dodane vrednosti za razvoj destinacije? Izpostavljamo mariborsko Pohorje in nedavno končan spektakel Svetovnega prvenstva v letenju s toplozračnimi baloni v Murski Soboti. V Celovcu so se na prvih Dialogih Alpe-Adria srečali predstavniki Avstrije, Italije in Slovenije ter si izmenjali izkušnje pri reševanju sodobnih izzivov v gastronomiji. V ospredju so bile tematike deficitarnih kadrov v gostinstvu, energetska kriza in novi trendi prehranjevanja. V duhu izobraževanja destinacij izpostavljamo primer dobre prakse, kako je turška umetnica Mizyal Karabiber Nacaroglu, v vasi Strug pri Makolah, prepoznala turizem kot svojo poslovno priložnost.
Neveljaven email naslov
