Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Proslava režiserja Primoža Ekarta z naslovom V jezik so zapisane sanje temelji na ideji povezovanja umetnosti in znanosti, ki izhajata iz istega temelja, iz jezika. V ospredju prvega dela proslave bo zgodovinsko srečanje pesnika Franceta Prešerna in jezikoslovca Matije Čopa, ki je bilo ključno za razvoj slovenske kulture v 19. stoletju. Drugi del bo predstavil izmišljeno srečanje Prešerna in Čopa po Čopovi smrti, med katerim ga je Čop spodbudil k ustvarjanju, kar je vodilo do nastanka Krsta pri Savici. Tretji del pa se bo ukvarjal z vprašanjem, kje se danes srečujeta umetnost in znanost. Umetniški program bo tako prepleten s podeljevanjem Prešernovih nagrad Dragici Čadež in Draganu Živadinovu ter nagrad Prešernovega sklada Niki Autor, Grupi Ee, Tomažu Gromu, Nataši Kramberger, Nini Rajić Kranjac in Juliju Zorniku. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada bodo predstavljeni tudi z videoportreti. Proslava se bo zaključila z interpretacijo Zdravljice, ki bo tokrat združila vse nastopajoče. Slavnostni govor bo imela predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj.
Slovenija bo s 1. januarjem 2025 postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. S tem bodo omogočene nove priložnosti za razvoj dinamičnega slovenskega vesoljskega sektorja. Pridružite se nam ob ogledu neposrednega prenosa osrednje slovesnosti v režiji Nejca Gazvode z naslovom »Slovenija, majhna na Zemlji, velika v vesolju,« ki bo v petek, 10. januarja, ob 20.00 na drugem programu Televizije Slovenija. Slavnostna govornika bosta predsednik vlade dr. Robert Golob in generalni direktor Evropske vesoljske agencije Josef Aschbacher. Slovenski inženir in prvi vesoljski arhitekt Herman Potočnik Noordung je pred skoraj 100 leti napisal vizionarsko knjigo Problem vožnje po vesolju – Raketni motor. Na knjigo so se pri svojem delu oprli številni raziskovalci vesolja in razvijalci vesoljskih tehnologij. Zgodovinski trenutek še danes navdihuje Slovensko vesoljsko pisarno Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo.
V petek, 20. decembra 2024, bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. S proslavo bomo zaznamovali 34. obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije, na katerem se je skoraj 90 odstotkov volilnih upravičencev odločilo za samostojno Slovenijo. Umetniški del proslave bo tokrat v znamenju Izštekanih. Navdih so namreč ustvarjalci poiskali pri oddaji Izštekani na Valu 202, ki je lani praznovala tridesetletnico. V več kot tristo oddajah na radiu, televiziji in na koncertnih odrih so Izštekani ponudili več sto ur kakovostne slovenske popularne glasbe ter postali njen pomemben sopotnik. Na soroden način smo se pred tremi desetletji »izštekali« kot narod, plebiscitarno enotni smo se podali v neznano, z ustanovitvijo samostojne države smo zgodovinsko presegli sami sebe, sporočajo ustvarjalci proslave. Ta sporočila prinašajo tudi kratki filmski portreti, ki jih je zasnoval režiser Klemen Dvornik. V njih bodo nastopili posameznice in posamezniki, ki so morali zaradi zunanjih okoliščin ali notranje nuje na svoji poti velikokrat preseči sami sebe, pogledati na stvari z drugega zornega kota, se boriti z izključenostjo in omejitvami, za seboj pustiti marsikaj dragocenega. Toda na koncu jim je uspelo. Postali so vzor, ki bogati in krepi vso skupnost.
V neposrednem prenosu odprtja 40. Slovenskega knjižnega sejma, ki se letos poklanja stoletnici rojstva pesnika Ivana Minattija, bomo spremljali kulturni program v režiji Tomaža Letnarja. Nastopili bodo: igralca Diana Kolenc in Branko Jordan, glasbeniki Maruša Bogataj, Urška Sikovšek, Petra Vidmar in Veljko Stankovič ter pevca Saša Lešnjek in Metod Banko. Letos je država v fokusu Hrvaška, zato pričakujemo tudi visoke goste iz sosednje države. Na odprtju bodo tradicionalno podelili Schwentnerjevo nagrado za dosežke v založništvu.
Letošnje leto je vlada razglasila za leto Rudolfa Maistra; mineva namreč 90 let od smrti enega največjih Slovencev, ki ima veliko zaslug za našo suverenost in samostojnost. General Rudolf Maister je v naši zavesti predvsem človek, ki je obranil severno mejo ter ohranil Maribor in Štajersko v slovenskih rokah, narodni heroj, vojskovodja in domoljub. Na proslavi v Kamniku, ki jo pripravlja Ministrstvo za obrambo, bo imel najprej nagovor obrambni minister Borut Sajovic, nato pa še nekdanji obrambni minister in zdajšnji evropski poslanec Marjan Šarec.
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bila v sredo, 30. oktobra 2024, ob 20. uri osrednja državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostni govornik je podpredsednik Vlade Republike Slovenije, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. Govoru je sledil umetniški del proslave z naslovom Dokler teče ta motor in utripa to srce. Z dnevom reformacije slavimo obdobje, v katerem smo Slovenci dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Letošnja proslava se spominja treh velikih obletnic: 440. obletnice izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnice Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjigo in branje razumemo kot osnovni motor in srce narodne in družbene identitete ter razvoja in napredka posameznika. S knjigo in branjem v domačem jeziku postajamo skupnost, ki lahko misli skupaj in se razvija v nove smeri. Knjiga pomeni rojstvo, utrditev spomina. Tako knjižnice pomenijo vztrajanje v hrambi spomina, zaščiti identitete, ohranjanju kulture in omogočanju napredka in prihodnosti. Režiser Luka Marcen in scenarist dr. Rok Andres sta umetniški del proslave zasnovala z začetkom pri izumu tiska in izidu Prostih zimskih uric o latinskokranjski slovnici (1584) ter pri umestitvi protestantskih tiskov kot gradnikov slovenskih knjižnic. Časovno potovanje se zaustavi v sodobnosti, kjer o položaju slovenščine v svetu razmišljamo ob uveljavljanju slovenskega jezika na platformah velikih mednarodnih podjetij, o njem pa razmišljajo tudi tujci, govorci slovenščine.
Primorci 15. septembra praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Letos bo slovesnost ob 77. obletnici dogodka v Vipavi. Zazvenele bodo misli in pesmi o domovini, o tem, kako smo ponosni na svojo preteklost in kako snujemo prihodnost pod sloganom Moja pesem je himna srca. Prireditev bodo oblikovali Vipavci, otroci, pevci in inštrumentalisti, ki ustvarjajo in delujejo v tem delu Vipavske doline. Prireditve se bosta udeležila predsednica države dr. Nataša Pirc Musar ter predsednik vlade RS in tokratni slavnostni govornik dr. Robert Golob. Prireditev se bo odvila v Vipavi, v nedeljo, 15. septembra, ob 18. uri na Glavnem trgu. Prenos proslave boste lahko spremljali neposredno na 2. programu Televizije Slovenija.
Državna proslava ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki bo v petek, 16. avgusta, ob 20.30 v Beltincih, bo v znamenju razsežnosti prekmurske duše. Po zamisli režiserke in scenaristke Mateje Kokol proslava poudarja nematerialno, neumrljivo bistvo človeka, ki je osrednji, notranji del neulovljive, težko otipljive srži, ki omogoča poglobljeno razsežnost človeškega bivanja. V proslavo so vključena besedila Denisa Škofiča, prodornega mladega avtorja in letošnjega Cankarjevega nagrajenca, pesmi Vlada Kreslina, ki praznuje častitljivih sedemdeset let, ljudsko glasbeno izročilo, sodobna elektronska glasba, pogledi mladih na prekmursko pokrajino in uglasbena poezija Ferija Lainščka. Izvajalke in izvajalci so izbrani z mislijo na različne povezave in stike s pokrajino, ki se je pred 105 leti ponovno združila z matičnim narodom. Proslava je poklon vsem posameznicam in posameznikom, ki so z vso svojo dušo poskrbeli, da lahko danes na prekmurskih tleh uživamo v dosežkih slovenske umetnosti, znanosti in športa. Slavnostna govornica bo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti se bo odvijala na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Predsedničinemu govoru bo sledil umetniški del državne slovesnosti z naslovom "Devetdeseta". Posvečen bo desetletju, ki v novejši slovenski zgodovini velja za poglavitno obdobje pri doseganju osamosvojitvenih ciljev in vzpostavljanju državne samostojnosti. Takratno optimistično ozračje je vplivalo na razmah ustvarjalne energije, ki jo je bilo zaznati na vseh družbenih ravneh. Prerod je med drugim doživela slovenska popularna kultura, ki zajema pestro področje ustvarjalnosti. Devetdeseta bodo tako prikazana skozi izbor slovenskih popevk, modnega oblikovanja in televizijske kronologije dogodkov. Režiser proslave je Igor Zupe. Na slovesnosti bodo sodelovali tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, Slovenske policije ter veteranskih in domoljubnih društev ter Policijski orkester in Garda Slovenske vojske.
Državni svet tradicionalno organizira slavnostno sejo Državnega sveta ob dnevu državnosti.
Posnetek proslave, ki je bila v mariborski dvorani Tabor. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, udeležence bo nagovoril tudi minister za obrambo Marjan Šarec.
Neveljaven email naslov
