Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drama SNG Ljubljana končuje zadnjo, zgodovinsko sezono in se pred začetkom obnove seli v nove prostore na Litostrojski. Mala drama se poslavlja simbolno – s krstno uprizoritvijo katastrofične črne komedije Te igre bo konec dramatika in režiserja Matjaža Zupančiča. Ob slovesu so o tem intimnem prostoru nostalgično razmišljali njeni ustvarjalci in igralci Barbara Cerar, Branko Šturbej, Saša Tabaković in Marjana Brecelj. V širokopotezni evropski koprodukciji, v kateri sodeluje tudi SMG, so na odru narodnega gledališča Emilia Romagna – v Areni del Sole v Bologni v režiji slovensko-italijanskega tandema ErosAntEros uprizorili Brechtovo Sveto Ivano Klavniško, v kateri nastopa tudi skupina Laibach. Tik pred premiero smo obiskali Bologno in se pogovarjali z ustvarjalci. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
V dveh slovenskih narodnih gledališčih, ljubljanski in mariborski Drami, trenutno igrajo kar dve Moliѐrovi komediji, Skopuha v klasični režiji Slobodana Unkovskega in Tartuffa v avtorski režiji Diega de Bree. Kakšna je vloga ženske v Moliѐrovem opusu? Glavni junaki so običajno obsedeni moški, vendar ob njih - sicer redko - stojijo tudi močne ženske, kot je denimo Elmira v Tartuffu. Pogovarjali smo se tudi z 12 igralkami, ki so pod režijskim vodstvom Sebastijana Horvata sredi nastajanja provokativne uprizoritve Nebesje britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. Avtorica se ukvarja z odnosom sodnega sistema do ženske v 18. st., ki je ženske obravnaval drugače kot moške za iste prestopke. In še, kdo je sodobna urbana ženska, kot jo v gledališki priredbi avtofikcijskega romana Eve Mahkovic interpretirata igralki dveh generacij Nataša Matjašec Rošker in Liza Marijina?
Paradiž v režiji italijanskega režiserja Mattea Spiazzija je edinstvena, neverbalna predstava, kakršne imamo priložnost videti zelo redko. Gre za poetično grenko komedijo o življenju v domu za ostarele. Člani igralskega ansambla celjskega gledališča uporabljajo igro z masko v slogu commedie dell'arte. Požrtvovalno in zahtevno delo za igralce, ki sta jim odvzeti dve bistveni izrazni sredstvi, kot sta beseda in obrazna mimika. V drugem delu oddaje pa bodo spregovorili ustvarjalci predstave Tango Slawomirja Mrožka, pod vodstvom režiserja Luka Marcena, ki to grotesko postavlja v kontekstu današnjih mladih izgubljenih generacij. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Monolog za živeče v času izumrtja, ameriške dramatičarke Mirande Rosse Hall na odru mariborske Drame in v režiji Tina Grabnarja je edinstven primer ekološkega gledališča. Eksperiment, ki je del širšega evropskega projekta Stages, ne razmišlja le o ekoloških možnostih bivanja, ampak z režijsko strategijo – kot sta jo zasnovala režiserka Katie Mitchell in koreograf Jerome Bell – pokaže, kako pripraviti ogljično nevtralno in energetsko samozadostno uprizoritev. V oddaji bodo spregovorili tudi ustvarjalci predstave Bodočnost, prav tako okoljsko ozaveščenega režiserja Žige Divjaka, ki je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega in Beograjskega dramskega gledališča. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Mateji Koležnik je v zadnjih desetih letih uspelo prodreti v najbolj prestižna gledališča v nemškem govornem prostoru: münchenski Residenztheater, Berliner Ensamble, dunajski Josefstadt in druga. Kot je povedala v pogovoru, se obdobje postdramskega končuje in ravno zato, ker nikoli ni veljala za postdramsko režiserko, je – poleg svoje specifične estetike – dobila toliko priložnosti v evropskem gledališču. Po duši filmska režiserka v gledališču režira filmsko. Izkušnja z nemškimi, avstrijskimi in švicarskimi igralci pa je ni prepričala, ne bi še vedno verjela, da so slovenski igralci na izjemno visoki kakovostni ravni. Ko se vrne domov, jo najbolj žalosti to, kako je slovensko gledališče, ki je vrhunsko, postalo nepomembno in da nanj nismo zares ponosni. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Smoletova pesniška mojstrovina, Antigona, se v priredbi in režiji Janeza Pipana, po tridesetih letih spet vrača na oder ljubljanske Drame. Ne glede na čas, v katerem je uprizorjena, vedno buri duhove in občinstvu omogoča, da v njej prepozna ključna vprašanja določenega časa. O tem, kako naj danes razumemo Antigonino iskanje Polinejka, smo se pogovarjali z ustvarjalci in dr. Gašperjem Troho. Na velikem odru SNG Drame Ljubljana pa poteka tudi proces študija za odrsko priredbo Knausgaardovega romana Jutranja zvezda. Režiser Ivica Buljan se po režiranju opusa dram sodobnih dramatikov spet vrača k romanu. Urednica: Marjana Ravnjak
Tokratna oddaja je delno posvečena italijanskemu gledališču. Na letošnjem Borštnikovem srečanju sta gostovala dva vrhunska italijanska režiserja: Alessandro Serra s Shakespearjevim Viharjem in Pippo Delbono s predstavo Amore. Poleg njiju smo se pogovarjali še z Valentino Medda, režiserko in vizualno umetnico, ki skozi vizualno-zvočni performans Poslednje objokovanje raziskuje starodavne sardinske obrede žalovanja za umrlimi. O razkošni monografiji ob 40-letnici bogatega režijskega opusa pa bo spregovoril Vinko Möderndorfer.
UMETNOST IGRE je oddaja o gledališki umetnosti na Slovenskem, tudi o uspešnih gostovanjih naših gledališč na tujem. Živo vpeta v aktualno dogajanje in tematsko opredeljena do posameznih pojavov v gledališki praksi. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Prvakinja mariborske Drame, Nataša Matjašec Rošker je dobitnica letošnjega Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Z njo smo se pogovarjali o dveh ustvarjalnih obdobjih, od neodvisne scene in sodelovanja z režiserjema Markom Peljhanom in Sebastijanom Horvatom do ustalitve v instituciji, kjer je kot avantgardna igralka iz 90-tih, preigrala najvidnejše ženske vloge iz širokega repertoarja klasične in sodobne, tuje in domače dramatike. Močna igralska prezenca, karizma, talent, samodisciplina in pogum je nekaj značilnosti igralke, ki ji igra pomeni način življenja.
Skupina Silence, Mitja Vrhovnik Smrekar in Drago Ivanuša so glasbeni ustvarjalci, ki so v zadnjih letih postali eni najprodornejših skladateljev scenske glasbe pri nas. V prepoznavnih tandemih z režiserji: Tomažem Pandurjem, Ivico Buljanom in Sebastijanom Horvatom so ustvarili nepozabne odrske mojstrovine. Scenska glasba je vedno v funkciji režijskega koncepta, njena glavna naloga pa je, da ustvarja čustveno atmosfero.
Strindbergov Mrtvaški ples, avtorski projekt Shakespeare in gledališka variacija Praznovanja, tri uprizoritve, ki govorijo o zlu ali temni strani človeka. Igralka Nataša Barbara Gračner in režiser Eduard Miler o dekstruktivnem odnosu dveh zakoncev, ki jima namesto ljubezni vlada sovraštvo. Igralec Sebastian Cavazza skozi Shakespearjeve zlobneže raziskuje izvor človekovega zla. Režiser Janusz Kica pa o odrski priredbi znanega filma Praznovanje, ki tematizira spolno zlorabo, ki po odkritju pedofilskih škandalov v resničnem življenju, niti na odru ne more več zares šokirati.
Prva gledališka priredba znane knjižne uspešnice Nevidna ženska, mednarodno uspešne hrvaške publicistke, esejistke in pisateljice Slavenke Drakulić je bila povod za razmislek o staranju, ki je še vedno tabu tema. O tem spregovorita tudi dve predstavi na odru ljubljanske Drame: Ne pozabite na rože in Otroci. Še posebej boleče pa je lahko staranje v igralskem poklicu. O tem smo se pogovorjali z avtorico Slavenko Drakulić, igralkama Polono Vetrih in Sašo Pavček ter režiserkama Nino Šorak in Ivano Djilas, ki je režirala Nevidno žensko na odru APT v Novem mestu. Umetnost igre, urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
Neveljaven email naslov
