Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto, ki mineva, zaznamujejo številne prelomnice, ki bodo močno vplivale na prihodnje dogodke in naša življenja. Umetna inteligenca je postala del vsakdanjika, Evropska unija in Združeni narodi so k njeni regulaciji pristopili enako kot do nadzora jedrskega orožja. Jedrska grožnja je z vojno v Ukrajini postala realnost, napetosti stopnjuje tudi režim v Pjongjangu. Svet postaja vse bolj nestabilen in negotov. Vremenske kataklizme in izredne podnebne razmere niso prepričale odločevalcev v Dubaju, da je fosilna goriva nujno treba odpraviti. Prav tako je mednarodna skupnost ohromljena pri ustavitvi bombardiranja Gaze in genocida nad Palestinci, najhujšega zločina minulega leta. Mednarodni odnosi se spreminjajo z novimi odločevalci, nastajajo nova zavezništva in nove organizacije, krhajo se demokracije in svoboda izražanja, Združeni narodi postajajo nemočni in zaradi razdeljenosti velikih sil neučinkoviti. Med odločitvami vlad ter zahtevami prebivalcev in državljanov zeva prepad. Svet se spreminja silovito in hitro, negotovost je postala nova normalnost. O tem, kako je minulo leto spremenilo odnose v svetu, v oddaji Svet v letu 2023. Avtorica: Helena Milinković Montažer: Gregor Vidmar Realizator: Benjamin Friškovec
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Česa se bomo, brez pomoči Googla, čez deset let spomnili o letu, ki se izteka? O čem bomo nekoč kramljali s prijatelji in kolegi, kaj pripovedovali otrokom in vnukom? Najverjetnejši odgovor na ti vprašanji je seveda pandemija covida 19. Virus, ki je najprimitivnejša oblika življenja, je zahteval na milijone življenj pripadnikov civilizacije, ki išče življenje na Marsu. Po skoraj dveh letih nam statistične krivulje spet dajejo nekaj upanja: gospodarstvo, turizem in promet ustvarjajo vtis, da smo dno že dosegli in da je optimizem zdaj upravičen. A podobno je bilo pred enim letom. Tudi takrat se je zdelo, da je prihodnost lahko samo svetlejša. Pa smo se zmotili. Pojavila se je delta, zdaj omikron. Pa ne le zaradi pandemije, tudi sicer je bilo v letu 2021 razlogov za optimizem v svetu malo. Kljub potovanju v vesolje, umetni inteligenci in tehnološkemu napredku se človeštvo ni veliko naučilo … Ali pa bi bilo bolje reči, da se uči le iz napak – mlačen, prepočasen odgovor na podnebne spremembe je več kot poučen. Zdi se, kot da nas nedoumljive sile potiskajo v smer, ki ne napoveduje nič dobrega. »Tradicionalne« svetovne sile – Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Evropa – so vedno bolj oddaljene od nekdanjega, vsaj načelnega zaupanja po koncu hladne vojne. Videti je, kot da mehanizmi urejanja mednarodnih odnosov, vzpostavljeni po drugi svetovni vojni, ne dajejo več učinkovitih odgovorov na izzive časa. Tako kot za ljudi tudi za mednarodne institucije, vključno z našo Evropsko unijo, velja, da se njihova prava vrednost, moč in vitalnost potrjujejo v času »suhih krav«. In razen nekaj drobcev sreče, veselja in zadovoljstva, je bilo leto 2021 zagotovo »suho«. Oddajo je pripravil Edvard Žitnik.
Slovenija v letu 2021 ni bila ena, kot smo zaradi epidemije novega koronavirusa naivno pričakovali. Bili sta dve. Prva se je virusu odločno postavila v bran z nošenjem maske, cepljenjem, spoštovanjem pogoja PCT, druga je zanikala njegov obstoj, se ni cepila, nasprotovala izvajanju pogoja PCT ter na protestih javno izražala svoje nezadovoljstvo. Oster rez – brez dialoga – je vladal tudi v politiki. Opozicija je za rušenje vlade uporabila vsa sredstva – ustavno obtožbo, konstruktivno nezaupnico in 7 interpelacij. Vlada je leto začela z udobno podporo poslancev in končala kot manjšinska, saj je v dveh koalicijskih strankah prihajalo do notranjih razhajanj. Med epidemijo, ki je leto naredila takšno, kakršnega še ni bilo, in političnimi napetostmi, je Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije, s protikoronskimi ukrepi pomagala gospodarstvu in ljudem, dosegla rekordno nizko brezposelnost, zagnala velike infrastrukturne projekte in pohitela z digitalizacijo. Slovenija je tudi bedela pozno v noč za uspehe svojih športnikov, ki še nikoli niso dosegli toliko kot letos, in ob 30. rojstnem dnevu spoznala, da ima veliko prijateljev, ki jo vidijo lepše, kot se vidi sama. Oddajo je pripravila Rosvita Pesek.
Ves svet, ne le Slovenija, se je tako ali drugače ustavil zaradi izbruha covida 19. Pandemija ima že gospodarske in politične posledice. Število ljudi, ki bodo potrebovali človekoljubno pomoč, se bo domnevno početverilo. Lažne novice in obtoževanje pa se širijo po svetu celo hitreje kot virus. In čeprav je bil spomladi zaradi ustavitve življenja zrak ponekod občutno čistejši, se podnebne spremembe niso upočasnile. In tudi dogodke, kot so ameriške predsedniške volitve, ki bi jim bile sicer namenjene prve strani časopisov in prve minute oddaj v vseh svetovnih medijih, je pandemija dodobra zaznamovala in jih potisnila na drugo mesto. A prinesla je tudi kaj dobrega. Znanstveni svet še nikoli ni tako dobro sodeloval kot pri iskanju cepiva in zdravila za koronavirusno bolezen. In če bomo učinkovito cepivo res dobili z novim letom, bo leto 2020 morda le videti nekoliko bolj svetlo, kot se je zdelo.
Marca si nismo predstavljali, da se bo naše življenje tako močno spremenilo, jeseni pa smo spoznali, da si česa takega še zamisliti ne bi mogli. Epidemija koronavirusne bolezni 19 je ustavila naš vsakdan, razgalila je družbene in strukturne šibkosti naše države, a opozorila tudi na naše kreposti. Zdravstvo, skrb za starejše, šolstvo, gospodarstvo, kultura ... To je le nekaj družbenih podsistemov, ki so jih nove razmere najbolj prizadele. Kakšne bodo posledice? Bi se z drugačnimi ukrepi lahko z epidemijo drugače, bolje spopadli? Zdravstvena kriza se je pomešala s slo po zaslužku in oblasti. Bomo kdaj izvedeli resnico o večmilijonskih nabavah zaščitne opreme? Tok dogajanja v letu, ki se izteka, so preusmerile tudi politične spremembe, ki so ob vse bolj omejenem življenju in strahu pred razjedanjem demokratičnih standardov spodbudile družbeno kritiko. Skozi mračni čas leta na prelomu desetletja pa so se prebili tudi svetleči utrinki. So vas dosegli?
Leto 2019 mnogim ljudem po svetu ni prineslo olajšanja. V podnebni krizi je prizadetih vse več ljudi, skrajni vremenski pojavi, kot so orkanski vetrovi, poplave in suše so vse hujši in pogostejši. Petki za prihodnost, protesti, na katerih so mladi po vsem svetu v minulem letu zahtevali hitre in odločne ukrepe politikov za upočasnitev podnebnih sprememb, so to temo nedvomno postavili v ospredje svetovnega dogajanja. A vodilni predstavniki držav članic Združenih narodov, ki so se zbrali na podnebni konferenci v Madriu, so kot kaže gluhi in slepi za opozorila znanstvenikov in zahteve milijonov ljudi po svetu. Brexit se bo po mučnih pogajanjih v Bruslju v minulem letu in po burnih razpravah v britanskem parlamentu očitno zgodil 31. januarja, potem ko je britanska konservativna stranka pod vodstvom kontroverznega Borisa Johnsona na splošnih volitvah dobila absolutno večino v parlamentu. Ustavna obtožba proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je še ena zapletena politična zgodba, ki pretresa Združene države Amerike, ameriška zunanja politika je postala pod vodstom Trumpa vse bolj nepredvidljiva in kaotična. Ob koncu desetletja se mnogi analitiki sprašujejo, ali sta verodostojno poročanje, verodostojna informacija postala nepomembno v današnjem svetu, kjer so za mnoge glavni vir informacij družabna omrežja. Avtorica: Nataša Prislan Culiberg
Leto 2019 mnogim ljudem po svetu ni prineslo olajšanja. V podnebni krizi je prizadetih vse več ljudi, skrajni vremenski pojavi, kot so orkanski vetrovi, poplave in suše so vse hujši in pogostejši. Petki za prihodnost, protesti, na katerih so mladi po vsem svetu v minulem letu zahtevali hitre in odločne ukrepe politikov za upočasnitev podnebnih sprememb, so to temo nedvomno postavili v ospredje svetovnega dogajanja. A vodilni predstavniki držav članic Združenih narodov, ki so se zbrali na podnebni konferenci v Madriu, so kot kaže gluhi in slepi za opozorila znanstvenikov in zahteve milijonov ljudi po svetu. Brexit se bo po mučnih pogajanjih v Bruslju v minulem letu in po burnih razpravah v britanskem parlamentu očitno zgodil 31. januarja, potem ko je britanska konservativna stranka pod vodstvom kontroverznega Borisa Johnsona na splošnih volitvah dobila absolutno večino v parlamentu. Ustavna obtožba proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je še ena zapletena politična zgodba, ki pretresa Združene države Amerike, ameriška zunanja politika je postala pod vodstom Trumpa vse bolj nepredvidljiva in kaotična. Ob koncu desetletja se mnogi analitiki sprašujejo, ali sta verodostojno poročanje, verodostojna informacija postala nepomembno v današnjem svetu, kjer so za mnoge glavni vir informacij družabna omrežja. Avtorica: Nataša Prislan Culiberg
Po čem si bomo zapomnili leto 2019? Po stečaju Adrie Airways, odstopih štirih ministrov in po tem, da je za dečka Krisa skupaj stopila vsa Slovenija. Bolj ali manj neuspešno smo reševali okoljske težave, pa težave v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. Politiko so zaposlovali kadrovanje in nezakoniti prehodi meje. Šli smo na evropske volitve in slavili uspehe naših športnikov. Oddaja Slovenija v letu 2019. Avtorica Tadeja Anžlovar.
Po čem si bomo zapomnili leto 2019? Po stečaju Adrie Airways, odstopih štirih ministrov in po tem, da je za dečka Krisa skupaj stopila vsa Slovenija. Bolj ali manj neuspešno smo reševali okoljske težave, pa težave v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. Politiko so zaposlovali kadrovanje in nezakoniti prehodi meje. Šli smo na evropske volitve in slavili uspehe naših športnikov. Oddaja Slovenija v letu 2019. Avtorica Tadeja Anžlovar.
Leto 2018 je bilo turbulentno na vseh celinah. Bilo je eno najtoplejših let doslej; naravne katastrofe in ekstremni vremenski pojavi so povzročali materialno škodo in terjali življenja. Podnebne spremembe so že realnost, a jo politika igrnorira. Mednarodna skupnost je razklana in o ključnih globalnih izzivih - podnebne spremembe in migracije - ne najde skupnega jezika. Združene države Amerike so s predsednikom Donaldom Trumpom opustile multilateralno sodelovanje in se namesto k diplomaciji, zatekle k političnemu izsiljevanju. Ameriške zaveznice so naenkrat postale tekmice. Evropska unija je razklana in drsi iz krize v krizo. Največja preizkušnja za povezavo je izstop Združenega kraljestva iz Unije. Konec nekega obdobja pomeni tudi odhod Angele Merkel. Evropa ta trenutek nima moralnega voditelja kakršna je bila Merklova, ki bi znal članice poenotiti. Razdor Unije povzročajo še neliberalne demokracije po vzoru Orbanove Madžarske, vzpon fašizma in skrajne desnice. Tudi drugod po svetu se utrjujejo avtoritarni voditelji in diktatorji. Minulo leto je bilo leto opozoril - svoboda in demokracija sta na udaru povsod po svetu. Avtorica Helena Milinkovič.
V zadnji letošnji oddaji Tarča se bo zvrstilo več gostov, ki so s svojim nastopom sprožili odmevne odzive. Gospodarstvenike je razburila izjava o davčnih utajevalcih, završalo je zaradi imenovanja Damirja Črnčeca, odmeval je nastop enega izmed prič postroja Štajerske varde. Razkrili smo tudi zahtevo za podražitev drugega tira, osvetlili nerazumno dogajanje v vrtcih, poročali o dogajanju na meji med Bosno in Hercegovino in Hrvaško in o težavah ljudi v odročnih krajih.
Neveljaven email naslov
