Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Sledi • oddaje

Sledi Sledi: dr. Matija Gregor Kraškovič

05.09.2022

Dokumentarno feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30 minutnem formatu pušča trajne Sledi za prihodnje rodove.

Sledi Sledi: Marko Sluga

26.08.2022

Marko Sluga – ekonomist in pravnik, športnik, zbiratelj. Delal je po vsem svetu, predvsem na področju računalništva. S športom se ukvarja že od mladosti. Treniral je rokomet, tenis, namizni tenis. Njegova velika ljubezen je atletika. Še posebej se ji posveča zdaj, ko je veteran. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji. Rad ima umetnost. Pohvali se lahko z izjemno zbirko bidermajerskega pohištva in umetniških slik.

Sledi Sledi: Monoštrska gimnazija

22.07.2022

V Slovenski krajini je bila leta 1893 ustanovljena gimnazija v Monoštru, najprej kot enorazrednica s sedmimi slovenskimi dijaki. Od takrat pa vse do danes so znanje v njej iskali tudi Slovenci, bodoči intelektualci v porabskem prostoru.

Sledi Sledi: Daleč od doma, doma - Kakanjski Slovenci

15.07.2022

Slovenci so se v Bosno in Hercegovino, zlasti v rudarske kraje, začeli naseljevati na prelomu 19. in 20. stoletja. V kakanjsko Staro jamo so slovenski rudarji vstopili že davnega leta 1902. Vselej nemirna Bosna je Slovence v Kaknju povezala v zadnji vojni in letos društvo praznuje že 30 uspešnih let delovanja.

Sledi Sledi: 125 let kina na Ptuju

08.07.2022

Naše najstarejše mesto se ponaša tudi z najstarejšim še delujočim kinom v državi. Pred 125 leti, slabo leto po začetkih kinematografije v svetu, so se tudi na Ptuju odvrteli koluti prvih filmskih projekcij. Gledalci so si takrat lahko ogledali filme Pralnica, Plavalna šola in Prihod vlaka na postajo. Mestni kino Ptuj ponazarja celotno zgodovino slovenske kinematografije.

Sledi Sledi: Lavoslav Schwentner

01.07.2022

Lavoslav Schwentner je gotovo eden največjih modernizatorjev slovenskega kulturnega življenja na prelomu 19. v 20. stoletje. To je čas, ko se je na stari celini hitro širila pismenost in je knjiga doživljala razcvet. Moderni založniki, kakršen je bil Schwentner, so razumeli pomen »hišnih avtorjev«, pomen lepo oblikovane knjige, znali so svetovati kupcem in celo zbirati in urejati njihove knjižne zbirke. Ivan Cankar je v Schwentnerju našel svojega založnika, ki mu je omogočil, da je postal prvi slovenski poklicni pisatelj. Njun odnos ni bil le posloven. Spoznali ga boste ob ogledu Sledi, ki so nastale na Vranskem v rojstnem kraju založnika slovenske moderne, kjer so pred časom hišo Schwentnerjevih preuredili v muzej.

Sledi Sledi: Ljutomerski kasač

06.09.2021

V Muzeju ljutomerskega kasača je veliko starih zapisov. Pridni zbiratelji so jih od začetkov do leta 1946 našteli kar 326. Že tisti najstarejši iz leta 1788 govori o "lepih konjih ljutomerskih". Gre za tradicionalno slovensko pasmo, pravi najbolj znani rejec konjev ljutomerskega okoliša Janko Slavič. Dolgoletno predsednik bo njemu dragi Konjeniški klub Ljutomer pospremil do 150 letnice delovanja. Pa še dlje, če bo država hotela videti perspektivo in možnosti za razvoj panoge, ki drugod po svetu prinaša delovna mesta in denar.

Sledi Sledi: Vojak naj bo, mariborska Kadetnica skozi čas

04.09.2021

Menda nam lepo obnovljeno Kadetnico v Mariboru, v kateri je Center vojaških šol Slovenije, danes zavidajo celo Avstrijci. Na zunaj je stavba ostala takšna, kot je bila daljnega leta 1856, ko so takratni Kadetten institut, po preureditvi vojaškega šolstva v takrat še avstrijski monarhiji, predali namenu. Ena najmarkantnejših stavb v Mariboru je nekoč stala na obrobju mesta, potem ko je preživela vse spremembe in vojske, je danes center slovenskega vojaškega šolstva in del Vojašnice generala Maistra. Nekoč zaprta in nedostopna ustanova na zaprtem in območju, se danes trudi biti del mesta. Vojska, ki je v njej, je končno naša.

Sledi Sledi: Ptujsko jezero

23.08.2021

Ptujsko jezero, največje slovensko umetno jezero, se razteza na površini 3,5 km2, v njem pa je 20 milijonov m³ vode. Jezero je zbirnik vode za hidroelektrarno Formin, z leti pa je postalo priljubljena rekreacijska točka. Bogato je z ribami, na območju jezera in otočkih pa gnezdi 230 vrst ptic. Domačini mu pravijo tudi Ptujsko morje, saj mu ni videti konca, ob njem pa je tudi edina marina pri nas, ki ni ob morju.

Sledi Sledi: Maks Kavčič (1909-1973)

21.08.2021

Maribor še danes išče svojo identiteto, ki so mu jo po drugi vojni skušali vsiliti z vrsto industrijskih gigantov. A mu takšna ni bila lastna, zato so se vedno znova rojevali poskusi, da bi ji ubežali. V 50 in 60 letih prejšnjega stoletja najbolj s krogom, ki mu je dajal ton slikar, scenograf, restavrator in pedagog Maks Kavčič. Bil je karizmatična osebnost in je kot takšen vplival na mnoge stvari v mestu, ki je sicer veljalo za industrijsko. S sopotniki, med katerimi so bili Vrišer, Teply, Baš, pa slikarja Tošo Primožič ali Ludvik Pandur, je po drugi svetovni vojni postavljal temelje kulturnega razvoja Maribora.

Sledi Sledi: Anton Perko (1833–1905)

09.08.2021

V idiličnem okolju graščine Podgrad pri Vranskem se je leta 1833 rodil slikar, mornar in dvorjan na avstro ogrskem dvoru Anton Perko. Oče je bil lastnik gospoščine Ojstrica in posestva Podgrad, poljedelstvo, s katerim se je ukvarjala družina, pa sina ni zanimalo. Od doma je odšel s petnajstimi leti, da bi postal vojak. Med karakternimi oznakami, s katerimi so opremili bodočega mornarja, so odgovorni zapisali, da odlično slika. Proslavil se je s slikanjem znamenite viške bitke, v kateri je admiral Tegetthoff premagal mnogo močnejšo italijansko floto. Slikarstvo pa ga je pripeljalo tudi v najožji krog avstrijske cesarske družine.

Sledi Sledi: Blaž Kocen - oče šolskega atlasa

07.08.2021

Na osnovni šoli na Ponikvi so, ko jo je obiskoval Blaž Kocen, kasnejši vodilni geograf nekdanje avstrijske monarhije, učencem za vzor radi postavljali Antona Martina Slomška. Blaž Kocen ni bil iz tako premožne družine, zato mu je pri šolanju pomagal najprej domači trgovec, kasneje pa neka koroška družina. Ko je velika reforma avstrijskega šolstva prinesla potrebo po večjem številu učiteljev različnih profilov, je mladi Kocen zapustil poklic duhovnika, na Dunaju v enem letu z odliko opravil izpite iz fizike, matematike, grščine, latinščine in prirodoslovja in postal učitelj. Od tod se je njegova pot vzpenjala le še navzgor.

Stran 1 od 14
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov