Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
V tokratni oddaji Obrazi naših rojakov, bomo spoznali Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske manjšine v Varaždinu. O Slovencih organiziranih v društvu Nagelj, o razlogih za njihovo povezovanje, o svojem političnem delovanju in vodenju doma oskrbovancev Sveta Ana na Cestici, kamor prihaja vedno več Slovencev.
Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andreja Kovač, si je pred dobrimi petnajstimi leti zadala cilj, da bo delala na področju gospodarskega razvoja slovenskega Porabja. Preko evropskih natečajev, s podporo Slovenije in Madžarske je do danes - v sodelovanju z lokalnimi organizacijami- uresničila več uspešnih projektov. V tokratni oddaji vam predstavljamo njeno življensko pot, oziroma vsestransko delovanje.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
OSKRBA ŽIVIH MEJ
Sebastjan Lipar predstavi, kako neguje 7 različnih rastlin, ki jih uporablja za živo mejo. Med njimi so liguster oz. navadna kalina, mulenbekija in bršljan.
VRTIČKI V ZABOJČKIH
Irena si je vrtiček uredila v gajbicah in koritih. Zdaj ji že zorijo jagode, bolje kot presajene z vrta uspevajo nove sadike.
V primerjavi s solato v visoki gredi, je v gajbici slabše uspevala, cvetna glavica brokolija pa se dobro razvija.
VRTIČEK GLEDALKE MARIJE
Čeprav majhnem, pa na vrtu gledalke Marije z Dolenjskega raste vse, kar potrebujeta z možem. Tokrat je pobirala česen. Pri vrtnarjenju upošteva kolobarjenje. Škarpa je polepšana z okrasnimi cvetlicami.
RDEČI POLŽI NA VRTU
Znova se lotevamo teme, ki te dni pesti mnoge vrtičkarje: rdeči polži. Snedejo nam komaj posajemo solato, še blede jagode, liste teloha. Miša Pušenjak prisega na pozno večerno ali zgodnje jutranje pobiranje polžev, ob uporabi še drugih metod, da jih odženemo z vrtov.
RAZMNOŽEVANJE VODNIH RASTLIN
Zdaj ko vznika življenje v močvirjih in ribnikih, je pravi čas za razmnoževanje vodnih rastlin. Te vodnim živalim nudijo hrano in zavetje, obenem pa čistijo vodo. Med njimi so bičje, rogoz, lokvanji in lotosi, ki se kot naravni okras ogledujejo na gladini manjšega ribnika v Rifniku.
Za prestižne festivalske nagrade 2017 so se potegovali: PIK–Šentjur, ME TRI DO POLNOČI–Slovenske Konjice, ZADETEK–Pesnica, MLADI POMURCI–Beltinci, MLADI KORENJAKI–Slivnica, HOZENTREGARJI–Selca, TOPLIŠKA POMLAD–Dolenjske Toplice, Kvintet SOS–Štajerska, MLADI UPI–Šmarje pri Jelšah in PRLEŠKI KVINTET–Križevci pri Ljutomeru. Vabljeni k ogledu drugega dela festivala!
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Sopranistka Ondina Otta je ena največjih slovenskih umetnic svetovnega slovesa. V Trstu rojena pevka slovensko-italijanskega rodu, je leta 1946 debutirala v ljubljanski Operi. Za tem je odšla v Milano, kjer je od leta 1951 kot svobodna umetnica gostovala domala po vsem svetu. Od leta 1958 do leta 1972 je bila prvakinja mariborske Opere, nato pa se je posvetila pedagoškemu delu. V svoji pevski karieri je oblikovala skoraj vse lirične, koloraturne in dramske vloge standardnega opernega repertoarja. Vabljeni k ogledu.
V aprilu je minilo 30 let od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji, ki je s svojim političnim življenjem, napovedmi sprememb in težnjo po osamosvojitvi dajala ton aktualnim družbenim razpravam v takratni federaciji. Večstrankarske volitve so bile rezultat doslednega zavzemanja za politični pluralizem, umika nekdanje partije iz gospodarstva in javnih ustanov, in številnih reformnih pobud. O spominih na ta čas in aktualnih pogledih na sedanjega smo se pogovarjali z dr. Ludvikom Toplakom, nekdanjim predsednikom Družbenopolitičnega zbora, in Andrejem Verličem, nekdanjim poslancem v tem zboru.
Omizje si oglejte nocoj, v sredo 27. maja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor! Voditelj je dr. Zoran Medved.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Izjemna življenjska zgodba Roze Kihler, rojene Pavlin leta 1920 v Tržiču, bo pritegnila še tako zahtevnega gledalca. Med vojno je bila partizanka in požrtvovalna bolničarka Cilka v Bolnici Pavla v Trnovskem gozdu. Od tam se je spominja pričevalec Virgilj Gomizelj, ki se je tam zdravil kot 16-letni partizan in zdaj živi v Avstraliji. V njegovem pričevanju, objavljenem septembra 2017, se je Roza prepoznala, in po 74 letih sta znova obudila prijateljstvo. Rozo Pavlin so v partizanih zaradi lažnih govoric obsodili na smrt, to pa je po naključju slišala in zbežala. Ujeli so jo Nemci in poslali v koncentracijsko taborišče. Še večjo tragedijo je doživela po vojni, ko so jo po krivici strpali v taborišče v Šentvidu nad Ljubljano, od koder so ljudi vodili v smrt. Rešil jo je prijatelj, medtem ko ji bratje partizani po prihodu domov niso hoteli pomagati. Znova so jo zaprli in obsodili na smrt, iz Beograda je nato prišla pomilostitev, vendar je morala nekaj let preživeti v zaporu.
98-letna Roza Kihler do zdaj svoje življenjske zgodbe ni zaupala nikomur, preveč je bilo bolečine in krivic. Ko pa je prisluhnila pričevanju Virgila Gomizelja in dobila spodbudo v družini, se je vendarle odločila. Njeno izjemno pričevanje je zanimivo tudi zato, ker daje realen vpogled v delovanje partizanske sanitete. Roza tudi odkrito pove, kakšne razmere so vladale v partizanih, kakšen je bil odnos do žensk, in opisuje privilegirani položaj vodilnega kadra oz. komunistov, kar ni bilo v skladu s tistim, kar so učili druge.
Gre za živo, tako rekoč filmsko pripoved ženske, ki je kljub krivicam in preganjanju ostala trdna in zvesta humanemu poslanstvu ter svojemu prepričanju. Po vojni je delala na socialnem področju, tudi osebno je pomagala otrokom iz socialno šibkih družin in se borila za pravice starejših. Do nedavnega je bila dejavna pri Rdečem križu. Čeprav si je ustvarila lepo družino, je nešteto prostovoljnih ur namenila ljudem v stiski, saj dobro ve, kaj je pomanjkanje in kaj pomeni razbita družina. Bila je iz družine z devetimi otroki brez očeta, ki bi skrbel zanje, in zaradi hude revščine je petletna skupaj z bratcem beračila okoli Brezij. Potem je bila pastirica pri tujih ljudeh, kasneje negovalka na Golniku ter še pred vojno delavka v predilnici na Viču v Ljubljani in v Medvodah. Med njenimi najtežjimi spomini iz otroštva je beračenje in srečanje z očetom ter dogodek, ko sta z bratcem ukradla hlebec kruha. Prav simbolika kruha se ji je v življenjskih preizkušnjah še večkrat ponovila. Gledalec, ki ga zanima preteklost, da bi lažje razumel sedanjost, bo pričevanju Roze Pavlin Kihler z zanimanjem prisluhnil.
