Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Petra Kos Gnamuš bo na kratko predstavila novega slovenskega škofa v Celovcu Jožeta Marketza, obiskali smo Slovence v Zagrebu, ko so praznovali 90-letnico Slovenskega doma, delo Slovencev bo na kratko predstavil predsednik Darko Šonc. Mirjam Muženič je obiskala Muzej brusačev na Solbici v Reziji, za konec pa še o organiziranost Slovencev na Madžarskem, spregovorila bo Andrea Kovacs.
Na dan 8. junija imamo Slovenci državni praznik, ki sicer ni dela prost dan, posvečen pa je osebnosti, ki nam je dala prvo knjigo – takrat slavimo Dan Primoža Trubarja. Z njegovim delom in vplivom sta nerazdružljivo povezana še en Štajerec – v Brestanici rojeni Adam Bohorič, ki nam je dal prvo slovnico, in Kranjec, v Krškem rojeni Jurij Dalmatin, ki je prvi v slovenščino prevedel celotno Biblijo. O pomenu teh mož za slovensko kulturo in narodovo identiteto smo se pogovarjali z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, in Vojkom Pogačarjem, akademskim slikarjem in kiparjem.Vabimo vas, da si Omizje ogledate nocoj, v sredo 3. junija ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Oddaja Dobro jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejžih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro se podaljšuje v Dober dan, s katerim v sodelovanju z RTV centrom Koper ob torkih in RTV centrom Maribor ob četrtkih v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin, z gledalci razpravljamo o fenomenih sodobne družbe in pripravljamo številne atraktivne pogovore. Dober dan ima svetovalni predznak in je nadgradnja Dobrega jutra.
Oddaja Težišče/Súlypont je studijska pogovorna oddaja o perečih problematikah. V njej gostimo od enega do tri goste. Med oddajo predvajamo tudi vnaprej posnete uvodnike oz. prispevke o aktualni tematiki.
A Súlypont című műsor stúdióbeszélgetés, amelyben a műsorvezető egy adott égető problémáról beszélget a vendégeivel. Néhány adást előre rögzített témafelvezető összeállítás és a témáról szóló tudósítások is színesítenek.
V tem letu bo potekal 50. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj, ki je najstarejša in najuglednejša prireditev te vrste v Sloveniji. In prav prvi festival je potekal leta 1969, ko je Mestna občina Ptuj praznovala 1900-letnico prve pisne omembe Ptuja. Festival igra pomembno vlogo v razvoju slovenske kulture in spodbuja kakovostno rast narodno-zabavne glasbe v Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Skupaj z mačjim degustatorjem Inetkom smo preverjali, kakšna je primerna in zdrava hrana za mačke. Predstavljamo pasmo psov – aljaški malamut. Oglasili smo se v CPU Ormož in dobili idejo, kako izdelati živalska ležišča iz odsluženih avtomobilskih pnevmatik, Spoznavamo malo uharico in svetujemo kako postopati, če naletimo na zapuščenega mladiča. Obeležili smo izpust risa Borisa v slovenske gozdove. Obiskali smo zavetišče za živali Zonzani in predstavili nekatere živali, ki iščejo svojega človeka in svoj dom. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V Tarči o razmerah v domovih za starejše v času epidemije. Kako so se izpolnjevale tako imenovane liste stanovalcev domov za starejše, za katere bolnišnično zdravljenje ne pride v poštev? So v bolnišnice res napotili vse, ki so bolnišnično zdravljenje potrebovali?
V Globusu o razraščanju nemirov v ZDA po še enem usodnem primeru policijskega nasilja nad temnopoltim Američanom. Kako globoko je v ameriško družbo ukoreninjena rasna diskriminacija? Kako na dolgoletne frustracije temnopoltega prebivalstva odgovarja ameriška politika?
V Točki preloma o položaju trgovine po preklicu epidemije in sprostitvi ukrepov. Kako so se spremenile nakupovalne navade in kaj – dobrega in slabega – prinaša nedeljsko zaprtje trgovin? Pa tudi o dezinfekciji prostorov z ultravijoličnimi žarki.
OSKRBA ŽIVIH MEJ
Sebastjan Lipar predstavi, kako neguje 7 različnih rastlin, ki jih uporablja za živo mejo. Med njimi so liguster oz. navadna kalina, mulenbekija in bršljan.
VRTIČKI V ZABOJČKIH
Irena si je vrtiček uredila v gajbicah in koritih. Zdaj ji že zorijo jagode, bolje kot presajene z vrta uspevajo nove sadike.
V primerjavi s solato v visoki gredi, je v gajbici slabše uspevala, cvetna glavica brokolija pa se dobro razvija.
VRTIČEK GLEDALKE MARIJE
Čeprav majhnem, pa na vrtu gledalke Marije z Dolenjskega raste vse, kar potrebujeta z možem. Tokrat je pobirala česen. Pri vrtnarjenju upošteva kolobarjenje. Škarpa je polepšana z okrasnimi cvetlicami.
RDEČI POLŽI NA VRTU
Znova se lotevamo teme, ki te dni pesti mnoge vrtičkarje: rdeči polži. Snedejo nam komaj posajemo solato, še blede jagode, liste teloha. Miša Pušenjak prisega na pozno večerno ali zgodnje jutranje pobiranje polžev, ob uporabi še drugih metod, da jih odženemo z vrtov.
RAZMNOŽEVANJE VODNIH RASTLIN
Zdaj ko vznika življenje v močvirjih in ribnikih, je pravi čas za razmnoževanje vodnih rastlin. Te vodnim živalim nudijo hrano in zavetje, obenem pa čistijo vodo. Med njimi so bičje, rogoz, lokvanji in lotosi, ki se kot naravni okras ogledujejo na gladini manjšega ribnika v Rifniku.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Oddaja Težišče/Súlypont je studijska pogovorna oddaja o perečih problematikah. V njej gostimo od enega do tri goste. Med oddajo predvajamo tudi vnaprej posnete uvodnike oz. prispevke o aktualni tematiki.
A Súlypont című műsor stúdióbeszélgetés, amelyben a műsorvezető egy adott égető problémáról beszélget a vendégeivel. Néhány adást előre rögzített témafelvezető összeállítás és a témáról szóló tudósítások is színesítenek.
Čas koronavirusa je razkril vse: pomen medicinskih sester v zdravstvenem sistemu, njihovo požrtvovalnost, pomen topline človeških odnosov v hudih stiskah ljudi … O vsem tem govori tokratna gostja, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. Govori tudi o čisto konkretnih primerih, ko je mama šele po osmih tednih lahko objela otroke, pa o stiskah medicinskih sester, ko na začetku epidemije ni bilo zaščitne opreme, o njihovem tveganju lastnega zdravja za dobro bolnika in o tako prozaičnih stvareh kot so obljubljeni dodatki k plači. Sama Monika Ažman ima izkušnje z obeh strani – že kot otrok je bila nekaj let bolnica v Valdoltri, mnogo kasneje je preživela raka; vse to je vplivalo na njen poklic in delo medicinske sestre, neverjetnega optimizma pa nikoli ni izgubila.
