Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Žogica Marogica je bila ena izmed najbolj priljubljenih predstav LGM vse od prve uprizoritve v letu 1985. Izvedena je bila več kot 550-krat. Zanima nas, kako jo danes sprejemajo gledalci, kako se je spremenila v vseh teh letih (1985–2014), koliko čara ima danes pihanje zmajev … In nostalgično bomo zapeli z Dedkom in Babico.
Premagovali bomo podopustniške travme, odšli na poseben sprehod med šentiljskimi skrivnostmi, pripravljali jedi s pomočjo kmetije Baron, raziskali koruzni labirint in gasili z gasilci iz Svete Ane. Z glasbeno skupino Leonart pa bomo odšli vse do morja.
V oddaji vam bomo predstavili udeležence v drugi kategoriji Otroškega Fensa 2020. Avtorske skladbe boste spoznali v zanimivih ter kreativnih predstavitvah mladih izvajalcev in v njihovih videospotih. Predstavili se bodo: EVA BRUMEN KOŠAR, PIA KRALJ, MARINA MUŠTRA, TIA GRUBELNIK, MOJCA BRUMEN in EVA KUZMAN..
Mlado nemško ovčarko Koro smo spremljali med obiskom veterinarja in poizvedeli, kdaj je potrebno cepiti pasjega mladiča in katere bolezni s tem preprečujemo. Spoznali smo dve mladi, odgovorni ljubiteljici živali. Eva nam predstavlja svojo mini avstralsko ovčarko jessy, Nina pa svojo pisano živalsko druščino. Dodatne informacije, ki jih potrebujemo lastniki psov, smo poiskali v Pasji posvetovalnici v Mariboru. Predstavljamo tudi mamo muco z mladičema, ki iščejo odgovornega, ljubečega lastnika. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
RASTLINJAK V ROŽENPLJU
Na poševnem vrtu na Dolenjskem, ki ga obiskujemo vso sezono, tudi oktobra pobirajo pridelke. Zelje, kitajsko zelje, ohrovt, kolerabo, repo in črno redkev na prostem pustimo čim dlje. Na izpraznjenih delih vrta so uredili zeleno gnojenje. Nasprotno je v rastlinjaku tudi oktobra živahno. Kar smo porezali, nadomestimo z zimsko solato, z vrta prenesemo zelje, posejemo redkvico, posadimo česen, ...
Z LIMONOVCEV POBERIMO PLODOVE
Primož Brezovec iz Zelenega sveta svetuje, da mandarine poberemo z drevesa, preden mandarinovce prenesemo v prezimovališče. Dovolj je, da se plodovi rahlo obarvajo, nato jih položimo med jabolka in kivije.
ANANAS NA FAKULTETI
Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede gojijo ananase. Prvi sadež so pokusili pred tremi leti, rastlino pa vzgojili iz semena. Čeprav smo upali, da bomo v času snemanja že lahko preverili, kako sočen in sladek je sadež, bomo na pokušino čakali še mesec ali dva...
JESENI CVETOČE TRAJNICE
Daleč največ trajnic res cveti poleti. Se pa tudi jeseni nekatere okitijo s cvetovi lepih oblik ali barv. Med njimi so astre, ki jih je okoli 600 vrst. Ime so tem cvetlicam nadeli po zvezdah, saj nanje v jesenskih meglicah spominjajo njihovi cvetovi. Z Jožico Golob-Klančič spoznavamo še ameriške slamnike, kitajsko plavico in preobjede.
Lasse Passage (NOR) nas Iz Studia 22 pelje po poteh konceptualne umetnosti. Njegovo kompozicijsko delo je obarvano z elektroakustično in ritmično glasbo, vendar se oblikuje skozi različne medije in izraze; akousmatični komadi, zasnovani na konceptu, zvočne instalacije, lo-fi elektronika in alternativna pop-glasba. Ta vsestranski pristop ga je pripeljal tudi do pogostega sodelavca na neodvisni sceni plesa in gledališča.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Mitja Šipek je eden tistih Korošcev, ki ga ljudje še dolgo ne bodo pozabili. Bil je fužinar, znanstvenik, izumitelj, ob tem pa recitator, režiser, slavnostni govornik, pisatelj, pesnik, pevec, igralec, v času pred smrtjo pa je celo rezbaril. Največ pipe, ki so bile tudi sicer njegov zaščitni znak. In mogočni brki, ki se jim ni odrekel tudi v filmih, v katerih je igral. Največkrat so ga angažirali v tistih, ki so nastali po motivih Prežihovega Voranca: Jamnica, Boj na požiralniku, Koplji pod brezo. Proslavil pa se je s Svetnečim Gašperjem, likom, ki ga je za potrebe nastopov na Prežihovi domačiji v Kotljah oblikoval po Vorančevi noveli Pot na klop, zgodba zgaranega tesarja pa je inspirirala tudi dva filma.
"Ako se hoče katera dežela ponašati, da se v njej pretakata med in mleko, hočem reči, da jo je Bog obilno blagoslovil z vsem, kar potrebuje za dobro prehrano, se mora ponašati tudi z mnogimi rekami, potoki in studenci.". Tako je pred več kot 300 leti razmišljal Valvazor. Ampak, ali danes znamo paziti na to, kar nam je dala narava. To niso samo vode, tu je še zrak, posledično pa zemlja, ki nas prehranjuje. O vsem tem bodo v Omizju govorili dr. Nataša Sovič, NLZOH, vodja enote za vode in tla Maribor
Uroš Lešnik, strokovni sodelavec NLZOH, ddr. Ana Vovk Korže, FF Maribor z oddelka za geografijo in mag. Danilo Burnač, strokovnjak za področje okolja, ekologije in komunale.
Priporoči:
Uroš Lešnik, strokovni sodelavec NLZOH, ddr. Ana Vovk Korže, FF Maribor z oddelka za geografijo in mag. Danilo Burnač, strokovnjak za področje okolja, ekologije in komunale.','https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvmb/2020-10-18/3483826')">Deli
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Pričevanje Koprčana Emila Zonta bo zadovoljilo še tako zahtevnega gledalca. Odlični pripovedovalec je bil rojen v vasi Sv. Duh pri Buzetu v Istri, ki je zdaj na Hrvaški strani, a Emilov spomin na govorico, pesmi in liturgijo dokazuje, da so bile to slovenske vasi, ki so za Slovenijo izgubljene zaradi povojne brezbrižne politike odgovornih slovenskih komunistov. Izjemno dragoceni so najzgodnejši spomini na življenje na vasi v pristno slovenskem okolju, navade, delo, odnose med ljudmi in gospodarske razmere. »Tudi pri Pazinu in Labinu se je takrat pelo stare slovenske pesmi« se spominja pričevalec. Nosilno vlogo v skupnosti so imeli slovenski duhovniki, ki so mu ostali v najlepšem spominu. Emil je doživel tudi vojne grozote in nekaj se jih je za vedno vtisnilo v dušo mladega fanta; ko sta bila z očetom pred strelskim vodom nemških vojakov, kot po čudežu do streljanja ni prišlo. Ljudje so bili tudi v Istri, kot povsod na Primorskem, siti italijanske nadvlade, zato se je Emilov oče že zgodaj vključil v tigrovsko gibanje, kasneje, po razpadu Italije pa tudi v partizane.
Emil Zonta zelo natančno in doživeto opisuje krvave dogodke preganjanja katoliških vernikov v Istri, kar je privedlo do vpada v buzetsko cerkev med birmo 23. 8. 1947, ko je bil tudi sam pripravljen na sprejem zakramenta. Skojevci so plesali okrog oltarja, metali paradižnike po cerkvi in birmovalcu, častitljivemu duhovniku Jakobu Ukmarju preprečili nadaljevanje birme. Naslednji dan so birmo izvedli v sosednji vasi Lanišče, »komuništi«, kot so jim rekli domačini, pa so po maši napadli župnika Miroslava Bulišiča in ga z nožem umorili. Vrat so prerezali tudi Jakobu Ukmarju a je preživel.
Po vojni je slovenski značaj okolja začel izginjati, Emil in sestra sta morala v hrvaške šole, kjer so slovenščino večinoma zatirali, s preganjanjem cerkve pa se je zmanjšala tudi vloga duhovnikov.
Poseben del pričevanja Emila Zonte zaznamuje njegova ljubezen do glasbe in nadarjenost za igranje na najrazličnejša, zlasti tradicionalna istrska glasbila. V oddaji nam jih je nekaj predstavil in zaigral nanje. Pripravil je številne koncerte in nastope in je pravi ambasador istrske ljudske glasbe, ki ima tisočletno izročilo. Emil se je vse življenje ukvarjal z glasbo, tudi kot strokovnjak na Radiu Koper. Ko se je zanimal za zaposlitev, pa so mu postavili pogoj, da se mora včlaniti v partijo. Doma je to povedal staršem in je oče začel jokati, mama pa ga je pogledala, se zresnila in rekla: »Emil, ti boš šel na radio, tam si potreben. Naredil boš veliko koristnega in pametnega, bomo molili zate, in vse bo v redu.« In hvala bogu, tako je bilo. Pričevalec Emil Zonta pravi: »Predvsem se tolažim s tem, da sem bil vedno spoštljiv, ponižen, nikoli nisem hotel biti nasilen ali pa recimo koristoljuben, ampak da nekaj narediš za ljudi. In ta ljubezen do Istre, do istrske kulture, ko sem vsak dan spoznaval marsikaj, bodisi z glasbenega področja, bodisi besedno, bodisi navade. Tudi o naravi, kako rožice rastejo, kako voda teče, to mi je dajalo moč. Nikoli se ne smeš ustaviti.« To je lepo zaključno vodilo pričevalske osebnosti Emila Zonte, ki bo nedvomno pustilo sled v vsakomer, ki bo spoznal njegovo življenjsko zgodbo in zgodovinske dogodke, ki jim je bil priča.