Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na Televiziji Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni ter informacije o sporedu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
V Oslu so odprli Munchov muzej, kjer je zbranih več kot 26.000 umetniških del tega norveškega mojstra ekspresionizma. Tudi več verzij njegovega najbolj znanega dela Krik. V Londonu in New Yorku sta vrata odprli pop-up trgovini, v počastitev 75. obletnice rojstva Davida Bowieja. Bili pa smo tudi na koncertu Godalkanja v Sodnem stolpu v Mariboru, ki so ga tokrat pripravili violinist Jean-Christoph Gairard in slovenska najstniška zasedba Godalkanje Fiddle Gang.
Do leta 2050 bo po ocenah Združenih narodov na Zemlji živelo že 10 milijard ljudi, zato bo eno od ključnih vprašanj, kako nahraniti človeštvo, obenem pa omiliti vpliv intenzivne pridelave hrane na naše okolje. Kakšen bo v prihodnosti sistem oskrbe s hrano in kakšen bo naš jedilnik? Bodo žuželke in meso iz laboratorija del vsakdanje prehrane?
ČRNA REDKEV PRI PREHLADU
V Dnevniku lastnih izkušenj je Ana-Marija Berk črni redkvi narezljala dno. Skozenj se počasi steka med, ki ga uživamo po žličkah proti prehladu.
ANKIN JESENSKI NASAD
Tudi tokrat oddajo odevamo s pisanimi jesenskimi lepoticami. Ob tem Anka Alt svetuje, kako in v kakšno zemljo jih posadimo.
PLOD PAVLOVNIJE ZA DARILNO VREČKO
S pomočjo Sebastjana Liparja spoznavamo pavlovnijo, ki velja pri nas za invazivno drevesno vrsto, zato smemo saditi le hibridne sorte z nekaljivimi semeni. Sebastjan je nabral nekaj plodov in jih prilepil na papirnato vrečko.
IZREZIMO BUČE
Ob koncu meseca smo se ustavili še na vrtu Zelene sreče pod Ptujsko goro. Družina Podgoršek je izrezljala buče.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja bo pred mikrofon najprej stopil kmetijski minister, ki bo med drugim odgovoril tudi na vprašanje, kako naj vaščani sobivajo z zvermi. Sprehodili se bomo po veronskem vinskem sejmu, ki so ga organizirali kljub ali pa prav zaradi pandemije. »Forešt« iz Novega Mesta si je dovolil oženiti se na Kras, zagnati prodajo rib in celo saditi oljke – škandalozno! Šli smo tudi čez mejo na Krasu, kjer in posneli posledice škode, ki jo zamejskim kmetom povzročajo divji prašiči. Vabljeni k ogledu to nedeljo opoldan na prvem in ob 18h na koprskem programu.
Jedi solinarjev so bile skromne, a zelo okusne. Med priljubljene sodijo jedi na žlico, kjer posebno mesto zaseda fižolova mineštra. Tej jedi so glede na letne čase dodajali različne sestavine. Naša kuharica Bianca Zudič je vanjo zamešala mladi divji koromač, ki ima številne zdravilne učinke in daje jedi prav poseben okus. Veliko sestavin za enolončnice pa tudi druge za jedi so solinarji pridelali kar doma. Številni so namreč na delo v solinska polja prihajali z bližnjih kmetij, kjer so imeli raznolik zelenjavni vrt, pa tudi kakšno domačo žival.
Ana Tavčar in Lorella Flego vas prebujata ob sredah. Čas bo za zdravstvene nasvete s kredibilnimi strokovnjaki, posvetili pa se bosta tudi psihološkim temam in modnim trendom.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Graška gora poje in igra 2019 je festival narodnozabavne glasbe, kjer bodo tokrat igrali in peli ansambli Die Malzbratla iz Avstrije, Brkinci, Murni, ansambel Ultima ter ansambel Jug. Voditelja koncerta sta Tjaša Hrobat in Andrej Hofer.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
V oktobrski oddaji Lynx magazin bomo najprej obiskali Slovenistiko na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu, ki je pravi laboratorij dvojezične medkulturnosti. V drugem prispevku bo govor o zaposlovanju starejših. Tudi v Sloveniji se namreč viša povprečna starost delavcev, ki lahko na trgu delovne sile predstavljajo dodano vrednost. Ogledali si bomo virtualno razstavo, ki odstira zamolčane razsežnosti italijanske okupacije Jugoslavije med drugo svetovno vojno, zaključili pa bomo z istrobeneščino, ki je dobila svoje mesto v Registru nesnovne kulturne dediščine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Most na Pelješac je z dolžino 2404 metre eden večjih evropskih mostov. Po tehnološki zahtevnosti gradnje in zahtevnosti projekta pa se uvršča tudi med najzahtevnejše mostove v svetu. Most stoji na območju izjemno visoke seizmične aktivnosti in sunkovitih vetrov. Primerna skalnata tla za vgradnjo temeljev pa so bila šele 80 metrov pod morskim dnom. Skoraj 130 metrov dolge pilote so v enem kosu pripeljali iz Kitajske in jih zabili v tla pod morjem. Most je projektiral slovenski inženir Marjan Pipenbaher, ki nam bo v studiu predstavil gradnjo mostu na Pelješac.
V oddaji Osmi dan smo se pogovarjali z Benjaminom Moserjem, avtorjem biografije o Susan Sontag, za katero je prejel Pulitzerjevo nagrado. Obiskali smo 40. festival nemega filma v Pordenonu, kjer je Andrej Goričar predstavil novo glasbo za film Erotikon z Ito Rino v glavni vlogi. Preverili smo, kako nastaja prestižna izdaja knjige Stati inu obstati o ključnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika, književnosti ter kulture. Ob izidu dnevniških zapisov igralke in pisateljice Alje Tkačev pa smo se pogovarjali z njenimi prijatelji in gledališkimi sopotniki.
Plavalci imajo letos natrpan urnik. Po spomladanskem evropskem prvenstvu v dolgih bazenih, poletnih olimpijskih igrah, seriji svetovnih pokalov jih zdaj čakata še dve veliki prvenstvi – evropsko in svetovno v kratkih, 25-metrskih bazenih.
Letošnje evropsko prvenstvo, ki bo tokrat trajalo šest dni, od 2. do 7. novembra, gosti Kazan, ki je bil tudi zadnja postaja svetovnega pokala. Prav v teh sta letos izstopala Peter John Stevens, tudi z zmagama, ter Katja Fain, ki je kar šestkrat stala na stopničkah. Oba sta tudi naša glavna aduta na evropskem prvenstvu: Peter John Stevens na 50 in 100 metrov prsno, Katja Fain pa ima širok nabor disciplin, od 200 do 1500 kravl in tudi 200 delfin in mešano.
V Kazan potujejo štiri plavalke in trije plavalci. Slovenski plavalci so se doslej s tovrstnih tekmovanj desetletja vračali z medaljami, le z zadnjih dveh ne. Upajo, da se bo krivulja spet obrnila navzgor in se bo skupno število vseh medalj slovenskih plavalcev doslej, 100, še povečalo.
Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na Televiziji Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni ter informacije o sporedu.