Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sreda, 29. nov. 2023

TV Maribor • Sre, 29. nov.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor.

Cvetka Sokolov, Rdeča hiša

Bere in pripoveduje: Barbara Cerar

Včasih si želimo nemogočih stvari. Tako bi Borček rad letel, vendar bobri ne letijo. Večkrat je poizkusil, pa je vedno naredilo «štrbunk«. Morda veste, česa si želi Jure, ki ga Borček in Barbara spoznata v Rdeči hiši? … Prisluhnimo. Zamižimo. In potujmo z domišljijo.

Otroci imajo do gob veliko nezaupanje, saj so velikokrat slišali, da je treba biti previden, saj se je mnogo ljudi že zastrupilo z njimi. V veliki zagati in negotovosti otroka pokličeta Cmoka na pomoč in skupaj pripravijo odlično gobovo juho, ki je všeč celo strogemu preizkuševalcu Strogoustu.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

10:25
Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

10:55
Šport

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

11:00
Kultura

Na Animateki smo si ogledali film Hobotnica banana mišmaš režiserke, scenaristke in glavne animatorke Milanke Fabjančič, v ljubljanski Galeriji Kresija pa tudi razstavo o zakulisju nastajanja filma. V Cankarjevem domu smo poslušali glasbenika Jureta Pukla s skupino, v Galeriji Vžigalica pa smo si ogledali retrospektivo italijanskega umetnika in performerja Giovannija Morbina z naslovom Hibridizakcije. V Menzi pri Koritu na AKC Metelkova smo se priključili slavju ob tridesetletnici Improlige.

A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Hortobágy – Nádudvar és Balmazújváros vidéke és a Nyugat-Magyarország peremvidék tája című epizódot láthatják.

V oddaji Potepanja si lahko s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! ogledate epizodi z naslovom Hortobágy – Nádudvar in Balmazújváros, ter Pokrajine zahodne Madžarske.

Majniška deklaracija, ki jo je 30. maja 1917 prebral dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu je pomemben mejnik v razvoju slovenske narodne zavesti. Korošec je s somišljeniki takrat zagovarjal idejo združitve južnih Slovanov znotraj monarhije. V času, ko je v Evropi še divjala vojna, je bila to edina razumna in izvedljiva ideja. Kasneje se je udejanila v samostojni državni tvorbi, najprej Kraljevini SHS in potem v Kraljevini Jugoslaviji. Oddaja, ki je nastala 100 let kasneje, skuša z distanco in s pomočjo zgodovinarjev oceniti pomen dogajanja, zlasti množičnega gibanja, ki ga poznamo pod imenom dekleracijsko gibanje. 321 000 zbranih podpisov v podporo združitvi južnih Slovanov je ob želji po miru tudi manifestacija žensk in njihovega vstopa v politiko.

MAČEHE SO NADOMESTILE OKRASNE KOPRIVE
Verena in Zvonko Mikša iz Dornava obožujeta okrasne koprive. Te, žal, ne prezimijo na prostem, zato jih novembra izpulita in dasta na kompost. V prazne lonce posadita rumeno cvetoče mačehe. Niti pozimi dom ne sme biti brez cvetja, pravita. Koprive pa ohranjata v spominu tudi tako, da jih naredita iz krep papirja.

NENAVADNE GUNERE
Ko smo nedavno obiskali Gorazda Mauerja na njegovem vrtu Rifnik, so nižjo posodo prekrivale drobne sadike. Izvedeli smo, da gre za sejančke dlanastokrpe gunere, rastline z ogromnimi listi. Nekaj let vzgoje je treba, da je sadika primerna za presajanje. Predstavljamo nekaj zanimivosti iz življenja guner.

DEKORACIJA IZ BREZE IN KALIKARPE
Sebastjan Lipar tokrat navdušuje z zunanjo postavitvijo. Pred začetkom adventa je ob figo postavil konstrukcijo iz brezovih vej. Mednje je dodal vijoličaste plodove. Belo-vijoličasta je tradicionalna adventna kombinacija, ki ju je Sebastjan prepoznal v brezi in kalikarpi.

Najprej bomo šli v Hrvaško Istro. Obiskali bomo oljkarja v Krasici pri Bujah in v Zambratiji pri Umagu. Nato bomo skočili do Strunjana, kjer se je odvijal jubilejni 20.praznik kakija. V Brkinih in prvič tudi v Trenti so volkovi napadali ovce in jih veliko poklali. Kmetje, predvsem živinorejci so ogorčeni in zahtevajo ostrejše ukrepanje države, lastnice zveri. V zadnjem času je med lastniki kmetijskih zemljišč veliko vprašanj sprožila Uredba o odpadkih, ki prepoveduje kurjenje odpadkov na prostem. Čeprav so navedli nekaj izjem, pa so se mnogi vprašali, na kakšen način se lahko poslej znebijo zelenega reza? Bili smo na martinovanju v kleti Vinakoper, kjer so predstavili skupni refošk 15-h vinogradnikov z imenom "15 odtenkov Istre". V zaledju Istre pa štirje prijatelji nadaljujejo s tradicijo svojih nonotov in ponovno oživlljajo kuhanje trape, žganja iz grozdnih tropin. Za konec pa zelo zanimiv pogovor z najstarejšim kmetom v Sloveniji in daleč naokoli.

Špela Močnik Paradiž in David Urankar se bosta z vami prebujala ob sredah. Poleg prometnih minut in pravnih nasvetov bosta podajala predloge za dobre knjige, zanimive filme, »mojster« David in »gospodinja« Špela se bosta tudi podrobneje posvetila gospodinjskim nasvetom in občasno pokazala še, kako lahko sami doma izdelate kakšen kos pohištva. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete, gledalci pa boste lahko svoje znanje preizkusili v krajšem kvizu. Jutro z nami je dobro jutro!

Az adás tartalma:

- Katalin-napi kézműves kirakodóvásár és búcsú Lendván;
- Hétköznapi Hősök – három új kiadvány;
- a középiskolások magyar történelmi vetélkedője;
- Magyarország Nemzeti Atlasza – előadás;
- Egészségünkre!: a muraszombati Ifjúsági Krízisközpont.

Vsebina oddaje:

- Katarinin rokodelski sejem in proščenje v Lendavi;
- Vsakdanji junaki – tri nove publikacije;
- tekmovanje iz madžarske zgodovine za srednješolce;
- Nacionalni atlas Madžarske – predavanje;
- rubrika Na zdravje!: Krizni center za mlade v Murski Soboti.

Operna noč je že več kot pol desetletja tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor, na katerem pod taktirko umetniškega direktorja Simona Krečiča nastopajo priznani solisti mariborske operne hiše in operni zbor. Koncert, ki prinaša najlepše melodije iz zakladnice operne umetnosti, si vselej ogleda večtisočglava množica obiskovalcev vseh generacij.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Svetlana Makarovič, Pod medvedovim dežnikom

Bere in pripoveduje: Branko Jordan

Borček ima dežnikotožje. Že dolgo ni deževalo, zato dežnik že zelo močno pogreša. Najraje ima ples z dežnimi kapljicami. Hej, kaj pa če se zatečemo v zgodbico o dežju? Branko hitro izbrskaj Čebelico! Stisnimo se skupaj, pod medvedovim dežnikom bo prostora za vse!

Cmok ima v rokavu marsikatero nabrito presenečenje. Ničesar razen vode ni pripravil. Otroka, ki prideta lačna iz šole, sta izredno začudena. Ker pa sta otroka, se z vodo igrata. No, na koncu se le dobro izteče, saj Cmok s svojim prihodom poskrbi, da ne ostane nihče lačen in žejen.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

*****

Obiskali smo društvo za pomoč živalim Wet noses in spoznali prijazno psičko Pupo. Po petih letih ujetosti v boksu, zdaj išče nov skrben dom. Preverili smo, katere ptice in druge živali lahko na pragu zime opazujemo v Krajinskem parku Škocjanski zatok. Predstavljamo muce, ki v Zavetišču za živali Maribor čakajo na nove skrbnike. Opozarjamo na ponavljajoča vnetja ušes pri psih in svetujemo, kako pomagati. Odkrivamo ozadje trgovine z ogroženimi prostoživečimi živalmi in pojasnjujemo kaj pomeni CITES. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Az adás tartalma:

- Katalin-napi kézműves kirakodóvásár és búcsú Lendván;
- Hétköznapi Hősök – három új kiadvány;
- a középiskolások magyar történelmi vetélkedője;
- Magyarország Nemzeti Atlasza – előadás;
- Egészségünkre!: a muraszombati Ifjúsági Krízisközpont.

Vsebina oddaje:

- Katarinin rokodelski sejem in proščenje v Lendavi;
- Vsakdanji junaki – tri nove publikacije;
- tekmovanje iz madžarske zgodovine za srednješolce;
- Nacionalni atlas Madžarske – predavanje;
- rubrika Na zdravje!: Krizni center za mlade v Murski Soboti.

Obiskali smo 39. Slovenski knjižni sejem, na katerem je mesto v gosteh Šoštanj, država v fokusu pa Srbija. Preverili bomo tudi, kakšen je sejemski utrip in kateri nagrajenci so že znani. Ogledali smo si baletni večer v ljubljanski Operi z naslovom Bolero, ki sta ga skupaj pripravila direktorja obeh naših nacionalnih baletov, Edward Clug in Renato Zanella. Pogovarjali smo se z madžarskim režiserjem Ádámom Császijem, ki je za svoj drugi celovečerni igrani film Tri tisoč oštevilčenih opek na nedavnem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu prejel glavno nagrado vodomec. Predstavljamo grafično in muzejsko oblikovalko Mojco Turk, ki ji je Društvo oblikovalcev Slovenije podelilo priznanje za življenjsko delo. Njeno oblikovanje razstav, prostorov in razstavnih vsebin jo namreč uvršča v sam vrh slovenskega oblikovanja, so zapisali. Bili pa smo tudi na koncertu tria The Necks v Kinu Šiška, ki še vedno velja za eno kultnih avstralskih zasedb.

Število svetovnega prebivalstva raste, zato se povečuje potreba po zdravi hrani. Po nekaterih napovedih bomo morali leta 2050 pridelati dvakrat toliko morske hrane kot danes.
S čezmernim ribolovom smo naravne zaloge potisnili na rob obstoja. Rastočo porabo rib bo mogoče zagotoviti le z gojenjem. Razvoj tehnologije omogoča gojenje rib na odprtem morju. Največja kletka na svetu za gojenje rib je v Norvéškem morju. Polpotopna konstrukcija ima premer približno 110 m, težka je 7000 ton, njen volumen pa znaša 250.000 m3. Trajnostno naravnano ribogojstvo se iz narave séli še v zaprte prostore z recirkulacíjskimi akvakulturnimi sistemi. Izziv prihodnosti pa ni le v količini, ampak tudi v vrsti vzrejenih rib. Vzgojiti znamo le nekaj vrst mladic. Bi lahko to rešila večtrofična akvakultura? Kako bomo v prihodnosti gojili ribe?

*****

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov