Sjors je star sedem let in je zelo nadarjen za gimnastiko. Vadi z očetom in nam pokaže, kaj počne pred treningom. Tudi prehrana je pomembna: testenine, testenine in še več testenin.
Sjors nas popelje na trening, kjer vidimo, kako vadi zahtevno vajo. Najprej na ponjavi. Tokrat bo prvič poskusil premet nazaj. Vsi telovadci držijo pesti zanj, trenerka pa mu pomaga izboljšati tehniko. Mu bo uspelo?
Kaj vse nam omogoča naše telo, če mu dovolimo, da je to, kar je. Vmesnik med tabo in mano. Pot od želje do doživetja. Instrument, na katerega igramo življenje.
Kratek dokumentarni film Moje telo predstavi življenje treh vztrajnih in prilagodljivih otrok, ki z različnimi prostočasnimi dejavnostmi pogumno uresničujejo svoje želje.
scenarij: Jasna Merklin, režija: Siena Krušič
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Šli bomo v Vrhpolje, kjer so pripravili zanimivo razstavo grozdaj, ki raste na Primorskem. Kar 180 sort je bilo na mizah. Zmejsci, zbrani v društvo Prosekar si prizadevajo, da bi to vino z zaščiteno označbo porekla še bolj zaščitili. Od letos pa je s to oznako zaščiten tudi istrski med, za kar so si prizadevali čebelarji z obeh strani meje. Na Cerju so se zbrali predstavniki 11-h Prirmoskih zadrug in živilskih podjetij in opozorili na številne izzive, ki so pred njimi, pa tudi pred lokalno skupnostjo in kupci domače pridelane hrane. Na Bistriškem in Postonjskem so štiri kmetije postale terapevtske. Na koncu pa bomo pogledali še v zamejske Sovodnje, kjer so se odločili tudi za pridelavo lubenic in melon.
Oddaja Utrip Ormoža predstavlja dogodke iz Spodnjega Podravja, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Kjer ne zamujajo z razvojem, a ostajajo zvesti tradiciji svojega pogleda na življenje in svoji prleščini ter običajem, trdno povezanim z vinorodnim okolišem. Oddaja že več kot četrt stoletja beleži utrinke gospodarskih, političnih, kulturnih, športnih in drugih dogodkov v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
Pregled tedna ptujske televizije PeTV je tedenska splošnoinformativna oddaja o dogodkih iz ptujske občine in okolice, ki zagotavlja uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Mitja Šipek je eden tistih Korošcev, ki ga ljudje še dolgo ne bodo pozabili. Bil je fužinar, znanstvenik, izumitelj, ob tem pa recitator, režiser, slavnostni govornik, pisatelj, pesnik, pevec, igralec, v času pred smrtjo pa je celo rezbaril. Največ pipe, ki so bile tudi sicer njegov zaščitni znak. In mogočni brki, ki se jim ni odrekel tudi v filmih, v katerih je igral. Največkrat so ga angažirali v tistih, ki so nastali po motivih Prežihovega Voranca: Jamnica, Boj na požiralniku, Koplji pod brezo. Proslavil pa se je s Svetnečim Gašperjem, likom, ki ga je za potrebe nastopov na Prežihovi domačiji v Kotljah oblikoval po Vorančevi noveli Pot na klop, zgodba zgaranega tesarja pa je inspirirala tudi dva filma.
Mariborski Mestni park se je 27. maja 2016 spremenil v operno prizorišče na katerem so simfonični orkester, operni zbor in operni solisti pod taktirko dirigenta Simona Krečiča poustvarili najlepše in najznamenitejše melodije iz svetovne operne zakladnice.
Letošnji glasbeni dogodek so začeli s tremi odlomki iz že uprizorjene opere Don Giovanni, ki velja za eno najznamenitejših Mozartovih glasbenogledaliških mojstrovin. Po virtuozni ariji naslovne junakinje (babilonske kraljice) iz Rossinijeve opere Semiramida sta se oglasila zbor ciganov ter strastna izpoved ciganke Azucene iz Verdijeve opere Trubadur, nato pa še arija Norine iz Donizettijeve komične opere Don Pasquale, s katero mariborska opera jeseni odpira sezono.
Nekoliko več pozornosti so namenili velikemu mojstru italijanske poznoromantične opere, Giacomu Pucciniju, saj so lahko zbrani v osrednjem delu koncerta prisluhnili kar petim odlomkom iz oper La boheme in Manon Lescaut. V bogato orkestriran nemški operni domišljijski svet so zakorakali z arijo Elizabete iz Wagnerjeve opere Tannhäuser, v ekspresivnost italijanskega verizma pa z znamenito arijo protagonista iz Giordanove opere Andrea Chénier. Za svojevrstno plesno »kankanovsko« popestritev je poskrbela ritmično razgibana uvertura iz Offenbachove opere Orfej v podzemlju, za pridih pristne beneške ljubezenske zasanjanosti pa priljubljena Barkarola iz Offenbachove fantazijske opere Hoffmannove pripovedke. Bleščečemu koncu koncerta so se približali s Polovskimi plesi iz Borodinove opere Knez Igor, nato pa še z najverjetneje najbolj znano Puccinijevo tenorsko arijo Nessun dorma iz letošnje operne uspešnice Turandot. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta!
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Spoznali boste še eno tradicionalno obrt – pečarstvo. Brez teh mojstrov bi bile hiše nekdaj mrzle. Pečarstvo je začelo zamirati v začetku 70. let 20. stoletja, s centralnim ogrevanjem, a se zdaj počasi vrača. V vizionarski zgodbi pa bomo predstavili Romano Brino Gobec, ki je pred leti pustila varno službo in se podala na ustvarjalno pot z naravnimi barvami.
Nekega sončnega jesenskega dne sta se v vinogradu sočnega in sladkega grozdja srečali mušici Krilka in Letka, prva potrpežljiva in druga prepirljiva in neučakana ter prepričana, da njej veliki grozd pripada le zato, ker je priletela od daleč.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
S predsednikom vlade o zapletu s slovenskim kandidatom za komisarja, načrtovanih reformah in očitkih, da je vlada pravi čas zanje že zamudila, o kritikah, da popoplavna obnova poteka prepočasi, in drugih aktualnih vprašanjih. Po pogovoru s predsednikom vlade bomo vse to komentirali še s predsednikoma obeh opozicijskih strank. Pogovor s predsednikom vlade in zatem še pogovor z opozicijo.
S predsednikom vlade o zapletu s slovenskim kandidatom za komisarja, načrtovanih reformah in očitkih, da je vlada pravi čas zanje že zamudila, o kritikah, da popoplavna obnova poteka prepočasi, in drugih aktualnih vprašanjih. Po pogovoru s predsednikom vlade bomo vse to komentirali še s predsednikoma obeh opozicijskih strank. Pogovor s predsednikom vlade in zatem še pogovor z opozicijo.
Na idilični lokaciji na obrobju zaselka, na Zaplani nad Vrhniko, stoji privlačna in očarljiva družinska hiša. Umaknjena pred sosednjimi objekti, s pogledi na okoliške travnike in gozdove. Prav tako zanimiva kot njena zunanjost pa je tudi njena notranjost. Imeli smo ta privilegij, da smo jo obiskali v času prave zimske idile.
V središču Ljubljane je na mestu stare poslovne stavbe, v kateri so bili včasih trgovski prostori, zraslo novo poslopje s sedmimi stanovanji. Vsa imajo razkošne kvadrature, imenitne razglede na okolico, vrhnji dve pa še edinstveno teraso, ki poteka okoli celotne stavbe. Ni nas bilo treba preveč prositi, da smo se odzvali vabilu in si od blizu ogledali enega od dveh penthousov, v katerem pa se je posebno pozornost namenilo tudi prostoru, kjer preživimo tretjino svojega življenja.
V eni najstarejših hiš na Starem trgu, v srcu starega ljubljanskega mestnega jedra, je svoje mesto našlo inovativno opremljeno stanovanje, ki spretno združuje šarm 'vintage' pohištvenih kosov in sodobnega minimalizma.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Na ugledni kmetiji pri Košutovih so se med vojno pojavili prvi partizani, pogoste pa so bile tudi nemške patrulje. Čeprav so domačini podpirali upor proti okupatorju, so partizani v revolucionarni maniri ubili nekaj sosedov, kar je med ljudi vneslo razdor, strah in nezaupanje. Ubit je bil sosed Franc Batič, in sicer le zaradi tega, ker je bil poročen z Avstrijko, pa visoko noseča soseda Tončka, ki je, vračajoč se iz Gorice, sprejela prevoz na nemškem tovornjaku. Jožef pove, kdo je vodil okrutne umore. Grozljiv je bil tudi umor italijanskega mladeniča, ki so ga ubili četniki leta 1944. Jožef z velikim ogorčenjem opisuje primer vitovskih cerkvenih pevcev, ki so bili po večini mobilizirani v partizane in so padli ob nemškem napadu pod Javornikom na Črnovrški planoti decembra leta 1944. Pričevalec Košuta, ki je v tem napadu izgubil strica, je zbral veliko podatkov, ki potrjujejo domneve, da so bili partizani popolnoma nezaščiteni oz. da je prišlo celo do izdaje kontroverznega partizanskega poveljnika in povojnega partijskega funkcionarja Martina Greifa – Rudija. V tem napadu je skoraj brez boja padlo kar 42 partizanov. Čeprav je njegov oče sodeloval s partizani, je Jožef do delovanja komunističnega vodstva kritičen: "Partizani vasi v bližini, potem ko so bile napadene, niso branili. Ko so porabili municijo, so tekli na Čaven, v Trnovski gozd, in ljudi prepustili na milost in nemilost ... Potem so Nemci zbrali starčke ..."
Jožef Košuta je povedal tudi resnico o smrti diverzanta Mihajla, okoli česar je nastal mit. A ta ne drži, zatrjuje pričevalec. Mehdija Husejnzadeh – Mihajlo je bil sovjetski vojak, ki so ga zajeli Nemci. Pobegnil je iz ujetništva in se pridružil partizanski Gradnikovi brigadi. Mihajlo se je s pomočnikom skrival v Vitovljah. Domačini so ga opozorili, da prihaja nemška patrulja, se spominja Jožef: »Ta Mihajlo, ki je s svojim pomočnikom dan prej praznoval obletnico, je bil o tem obveščen. To je vedel tudi njegov pomočnik. Vendar sta bila v štali tako pijana od šnopsa, da nista mogla nikamor. Ni bilo nobenega izdajstva, kot so pisali. Nemci so bili organizirani. Še preden je vojak potolkel po vratih, so bili že drugi okoli hiše. Najprej so šli za hišo in potem tolkli po vratih. In takrat sta ona dva skočila z okna, zadaj, kjer so metali seno notar. Ampak sta bila pijana, nista mogla nikamor. In so ju s šmajserjem kar na tleh pokosili. Moj oče je šel ta dva ubita naslednji dan iskat z gnojnim košem. Na vrh je dal dva snopa koruznice, pripeljal je oba, Mihajla in pomočnika.« Po vojni je sledilo olajšanje, vendar le kratek čas: »Prve dni je bilo katastrofalno. Svoboda je bila le na papirju. Potem se je začelo maltretiranje kmečkega prebivalstva.« Jožef Košuta, tako kot številni Primorci, ki so doživeli padec fašizma in nastop komunizma, pove: "Mi smo hrepeneli po tem, da se na Primorskem znebimo fašizma. Zato smo sodelovali in pomagali partizanom. Glejte, mi smo imeli živino, vse … Smo bili premožni za tiste čase in smo dali živino za IX. korpus. Smo dali tudi meso in drugo pomoč, vse za partizane. Po vojni pa smo bili deležni maltretiranja in poniževanja. Zato sem zasovražil komunizem in še danes je tako."
Priporoči:
Jožef Košuta je povedal tudi resnico o smrti diverzanta Mihajla, okoli česar je nastal mit. A ta ne drži, zatrjuje pričevalec. Mehdija Husejnzadeh – Mihajlo je bil sovjetski vojak, ki so ga zajeli Nemci. Pobegnil je iz ujetništva in se pridružil partizanski Gradnikovi brigadi. Mihajlo se je s pomočnikom skrival v Vitovljah. Domačini so ga opozorili, da prihaja nemška patrulja, se spominja Jožef: »Ta Mihajlo, ki je s svojim pomočnikom dan prej praznoval obletnico, je bil o tem obveščen. To je vedel tudi njegov pomočnik. Vendar sta bila v štali tako pijana od šnopsa, da nista mogla nikamor. Ni bilo nobenega izdajstva, kot so pisali. Nemci so bili organizirani. Še preden je vojak potolkel po vratih, so bili že drugi okoli hiše. Najprej so šli za hišo in potem tolkli po vratih. In takrat sta ona dva skočila z okna, zadaj, kjer so metali seno notar. Ampak sta bila pijana, nista mogla nikamor. In so ju s šmajserjem kar na tleh pokosili. Moj oče je šel ta dva ubita naslednji dan iskat z gnojnim košem. Na vrh je dal dva snopa koruznice, pripeljal je oba, Mihajla in pomočnika.« Po vojni je sledilo olajšanje, vendar le kratek čas: »Prve dni je bilo katastrofalno. Svoboda je bila le na papirju. Potem se je začelo maltretiranje kmečkega prebivalstva.« Jožef Košuta, tako kot številni Primorci, ki so doživeli padec fašizma in nastop komunizma, pove: "Mi smo hrepeneli po tem, da se na Primorskem znebimo fašizma. Zato smo sodelovali in pomagali partizanom. Glejte, mi smo imeli živino, vse … Smo bili premožni za tiste čase in smo dali živino za IX. korpus. Smo dali tudi meso in drugo pomoč, vse za partizane. Po vojni pa smo bili deležni maltretiranja in poniževanja. Zato sem zasovražil komunizem in še danes je tako."','https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvmb/2024-09-16/14088674')">Deli