Pravljica bratov Grimm je doživela že mnogo različic. Tokratne lutkovne pa ne zanimajo nove pripovedne izpeljanke, pač pa preprosto uprizarja njeno osnovno zgodbo in jo hkrati poskuša ujeti v igriv dialog med lutkovnim in dramskim gledališčem. Kot da se jo igramo ali jo pripovedujemo pred spanjem. Priredba Svetlane Makarovič, ki je bila sprva izvedena kot radijska igra, in nov izvedbeni prevod postavljata v središče pravljičnost z vsemi njenimi razsežnostmi, ki nam je manjka v vsakdanjem življenju, čeprav se tega morda niti ne zavedamo. Zdi se, da je Rdeča kapica, ki stavi tudi na širino domišljije vsakogar, ki stopi v gledališče, pravšnja za to.
V praznični oddaji Tele M Plus se bomo pogovarjali z Anejem, Kristjanom in Markom, tremi mladimi, ki s svojim prostovoljskim delovanjem spreminjajo svet na bolje. Kljub mladosti so namreč naši gostje že izkušeni prostovoljci.
S projektom Radia Maribor, Radia Si in Televizije Maribor, poimenovanim Frišno – Dan nove slovenske glasbe, se želimo pokloniti najboljši novi slovenskih glasbi in jo preobleči v priredbe Big banda RTV Slovenija.
Deset finalistov se je z osveženimi skladbami zadnjega leta skupaj z Big bandom RTV Slovenija predstavilo v Veliki dvorani SNG Maribor. Zabavnoglasbeni dogodek je povezoval igralec Jure Ivanušič, na prireditvi pa sta bili podeljeni dve nagradi, in sicer za »Naj novo slovensko skladbo« po izboru radijskih poslušalcev in za »Najboljšo izvedbo«, ki jo je izbrala strokovna komisija. Vabljeni k ogledu posnetka prenosa iz SNG Maribor.
Posavski obzornik je oddaja, ki predstavlja življenje Posavja, natančneje štirih občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica. V njej so skozi različne prispevke predstavljeni raznovrstni dogodki, delo različnih društev in posameznikov ter lokalne posebnosti, ki jih nikoli ne zmanjka.
Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.
Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Ustanovna seja. V Monoštru se je prvič sestal novi občni zbor Državne slovenske samouprave.-Manjšinska mešana komisija. Zasedanje so ocenili predstavniki Slovencev na Madžarskem.-Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav. V Porabju so pohodniki prehodili del križevega pota.-Grajski bazar. »Gorički meštri« so na Gradu svoje blago ponujali osemnajstič.
Istra z okolico je prava zakladnica, o čemer pričajo tudi tamkajšnji prebivalci in kultura. Njeno bogastvo se razkriva v izjemni umetniški, arhitekturni, zgodovinski, književni in kulinarični dediščini. Oddaja Istra z okolico je z gosti v studiu in reportažami pravi kalejdoskop, ki v gledalcih prebudi radovednost, da si zaželijo to pokrajino bolje spoznati, hkrati pa jih spodbuja k odkrivanju naravnih lepot in človekovih stvaritev, o katerih pričajo tisti, ki v obmejnih krajih živijo ali jih imajo preprosto radi.
Pletarstvo se je nekdaj razvijalo kot domača rokodelska dejavnost tam, kjer je bilo na voljo dovolj primernega materiala za pletenje. Pletlo se je vrbovo šibje, vitre, slama, koruzno ličje, srobot, ločje in še kaj. Pleteni predmeti so se uporabljali za shranjevanje, prenašanje in prevažanje. Spretnost prepletanja naravnih materialov se je sčasoma razvila v žlahtno ljudsko umetnost.
VEČPOMENSKE KRIZANTEME
Krizanteme s poznimi, dolgo cvetočimi raznolikimi cvetovi lepo obarvajo jesen. Pri nas jih ob 1. novembru izbiramo kot del nagrobnega okrasja. V vzhodni Aziji, od koder izvirajo, simbolizirajo veselje in dolgo, srečno življenje. Kako vzgojiti velik kroglast cvet ali pa desetine drobnih, pokaže Sebastjan Lipar.
POKLON RIMSKI BOGINJI POMONI
Na turistični kmetiji v okolici Rogaške Slatine večino hrane, predvsem pa sadja, pridelajo sami. Posestvo se imenuje Pomona, po boginji, ki so ji Rimljani namenili vlogo zavetnice sadja. Na posestvu so uredili učno pot, sprehod po njej nas okrepi z znanji o redkejšem načinu gojenja zelenjave, užitnem nazobčancu, pa tudi, kako iz kutin narediti nekaj sladkega.
JAPONSKA IKEBANA
Iz le nekaj cvetov krizantem Sebastjan sestavi ikebano. Precej drugačno, kot smo je vajeni pri nas. Na Japonskem tovrstno aranžiranje cvetja velja za visoko umetnost. Pri ikebani, drugo ime zanjo je Kado oz. pot cvetja, gre pogosto za minimalistične aranžmaje, z minimalnim številom cvetov, stebel in listov, ki se med samo naj ne bi dotikali, poustvarjajo prizore iz narave.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Čarovnik Sam Sebastian povabi zmagovalko X-FACTORJA, Demetro Malalan na pogovor v klet Grajske kavarne na Ljubljanskem gradu. Demetra niti sluti ne, da bo doživela zelo paranormalno izkušnjo. Poleg tega sam Sebastian na mariborskih ulicah ustavlja naključne mimoidoče in poskuša uganiti njihove misli. Neverjetni Sharlatanus Maximus pa bo poskusil postaviti hitrostni rekord v reševanju iz vrvi...
http://www.carodej.org
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsak petek ob 18.05 na prvem programu Televizije Slovenija.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Z izrabo lesa, bolje rečeno lesne biomase, se ukvarja tudi družinsko podjetje Biomasa Benda iz Mozirja. V nekaj letih so zrasli v enega večjih proizvajalcev lesnih sekancev. V teh dneh, ko obiskujemo pokopališča, poklic pogrebnik pogosteje omenjamo. Čeprav so pogrebne storitve v naši državi visoko profesionalizirane, nacionalne poklicne kvalifikacije zanj ni.
Mariborčan Jernej Mažgon - Jerry je na glasbeni sceni že več kot dve desetletji. Je kantavtor, organizator festivalov, pisec poezije, tekstopisec, poet, nekdanji policist. Ljubezen do glasbe je podedoval po babici, ki je bila ljudska pevka. Poezijo je začel pisati pri devetih letih in pesmarico, ki jo je poimenoval „Moje pesmi, moje sanje“ ima še danes. Glasba ga je spremljala vse življenje, tudi takrat, ko je bil policist. Njegove pesmi so nekoč nosile ljubezenska sporočila, danes so predvsem socialna, filozofska in politična sporočila. V srednji šoli je bil soustanovitelj skupine Dandrough, imel svoj band Jerry&Bluebererry. Danes živi na relaciji Maribor – Beograd. Nastopa tako v Sloveniji kot v Srbiji.
Čarodej Sam Sebastian se na gradu Negova sreča s Ferijem Lainščkom, ki mu predstavi svoji dve novi knjigi. Čeprav ju Sam Sebastian prvič drži v rokah, poskuša ugotoviti, kaj piše na naključno izbrani strani.
Sam Sebastian na foto snemanju obišče tudi Mišo Margan ter v družbi treh deklet - Miši se namreč pridružita še Mateja Naberšnik in Natalija Jelušič Babič - izvede nekaj osupljivih in zabavnih čarovnij.
Neverjetni Sharlatanus Maximus vas tudi ne bo pustil ravnodušnih, saj se bo preizkusil v demonstraciji telekineze, s katero pa ima nekaj težav...
http://www.carodej.org
Špela Strašek prihaja iz Celja, po izobrazbi je sociologinja, ima rada zgodovino, zlasti zgodovino oblačilne kulture, po poklicu pa je – klobučarka. Klobučarstvo je obrt in umetnost, ki jo v Sloveniji pozna in v njej ustvarja zelo malo mojstrov, naša sogovornica pa je zaslužna, da je postalo del nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
Vabimo vas, da si pogovor s Špelo Strašek o modi in pokrivalih v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 28. oktobra ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Verjetno ni knjižne police, na kateri se ne bi znašla vsaj ena slikanica, ki jo je likovno opremila ena od treh dam slovenske ilustracije: Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič ali Jelka Reichman. Njihove domišljijske podobe so tesno povezane z otroštvom marsikoga med nami. Kakšna pa sta bila njihovo otroštvo in mladost? Kaj jih je zaznamovalo in kako njihov značaj odzvanja v njihovem delu? V oddaji bomo predstavili tri akademske slikarke in ilustratorke, ki so skupaj ilustrirale več kot 500 knjig. Vsaka ima svoj značilni in prepoznavni slog, v marsičem pa je bila njihova karierna pot zaznamovana s podobnimi izzivi.
S projektom Radia Maribor, Radia Si in Televizije Maribor, poimenovanim Frišno – Dan nove slovenske glasbe, se smo letos že tretjič poklonili najboljši novi slovenskih glasbi in jo preoblekli v priredbe Big banda RTV Slovenija.
Deset finalistov se je z osveženimi skladbami zadnjega leta skupaj z Big bandom RTV Slovenija predstavilo v Veliki dvorani SNG Maribor. Zabavnoglasbeni dogodek je povezoval igralec Jure Ivanušič, na prireditvi pa sta bili podeljeni dve nagradi, in sicer za »Naj novo slovensko skladbo« po izboru radijskih poslušalcev in za »Najboljšo izvedbo«, ki jo je izbrala strokovna komisija.