Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
Kdaj bom lahko spet potovali in kaj bo z mejami znotraj EU? Svetuje predstavnica EP v Sloveniji. Odvetnik svetuje, v katerih primerih in kako se pritožite zoper policijske kazni, v domači lekarni vas naučimo sušiti in uporabljati dišavnice in zelišča, Kmetijsko gozdarska zbornica pa svetuje o kmečkih pokojninah.

Dokumentarni film bo spregovoril o temi, o kateri neradi govorimo: o neozdravljivih boleznih, o smrti, o sprejemanju in predvsem o tem, kaj nam medicina s svojimi novimi znanji lahko ponudi v tem življenjskem obdobju. Film tenkočutno izriše zgodbe bolnikov, ki so v paliativni obravnavi in se nas s tem globoko dotakne. To je za bolnika in svojce čas velikih sprememb, prav paliativna oskrba pa naj bi z multidisciplinarno obravnavo lajšala številne telesne, psihične, socialne in duhovne težave, ki jih doživlja bolnik na svoji poti.

Kako pomembna je za bolnika paliativna oskrba, pove že podatek, da v Sloveniji letno umre približno 19.000 ljudi, samo 7 % predstavlja nenadne smrti, ostali pa se poslavljajo po daljši kronični bolezni. Ti bolniki nujno potrebujejo paliativno oskrbo, ki naj bi bolniku pomagala že ob postavljeni diagnozi in ne zgolj v obdobju tik pred smrtjo, kot si večinoma zmotno predstavlja.

Radi kuhate domačo hrano, a nimate ideje, kako bi vaše domače in monotone pojedine nadgradili v kulinarične presežke? V novi kuharski oddaji na pomoč prihaja vrhunski kuharski šef in član slovenske olimpijske kuharske reprezentance Grega Rozman, ki bo vaše domače recepte nadgradil in vam predstavil trike in preproste korake do pravih kulinaričnih poslastic. V prvi oddaji bomo poskušali dunajski zrezek ocvreti bolje, kot to počnejo naše tašče, za prilogo bomo pripravili bolj zdravo različico pireja iz pastinaka, posladkali pa se bomo z znamenito Sacherjevo torto, ki jo bo »chef« pripravil v pičlih desetih minutah. Kuhamo na kubik!

Francoski slikar Édouard Manet velja za očeta moderne umetnosti. Rodil se je v premožni družini. Oče, ki je bil sodnik, je hotel, da gre po njegovih stopinjah, a se je mladi Édouard temu uprl. Že od nekdaj je vedel, da želi postati slikar. Risarskih tehnik se je učil pri slikarju Thomasu Couturu, nato pa je ubral svojo pot. Njegovo najbolj znano delo je Zajtrk na travi, ki je na pariškem Salonu povzročilo velik škandal. Manet je bil pogosto nerazumljen. Veljal je za impresionista, čeprav se sam ni prišteval k njim. Prvi je slikal moderni svet, hitro razvijajoči se Pariz in njegove prebivalce: domače, prijatelje in znance.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Danny pripravlja predstavitev projekta za ogrožene vrste, da bi zbrali dovolj denarja za nakup Leopardovega brloga in Mare. Toda pred tem ju z Dupom pokličejo zaradi težavnega leva, in na poti se jima pokvari avto. Reši ju Caroline in tako vsi skupaj blatni, z levom v prtljažniku in z zamudo pridejo na predstavitev, kjer jih pričaka Ed, ki se prav tako poteguje za denar. Toda z levom je nekaj narobe in z Dannyjem združita moči, da bi ga rešila. Medtem Edu sporočijo, da bodo podprli njegov projekt in Ed Dannyju predlaga, da postaneta partnerja - vendar brez Dupa.

Režija: Alexis Marant

Težave obmorskih Španije, Francije, Italije, Grčije, Črne gore in Libanona so tudi množični turizem, uničenje morskega dna, izčrpavanje naftnih zalog, betoniranje obale, gost pomorski promet, industrijsko onesnaževanje, prenaseljenost in kopičenje vseh vrst odpadkov – dejavnosti, ki ogrožajo življenje in okolje ob sredozemskem morju.

Hyacinth se pripravlja na obisk umetniške razstave, ko ji sporočijo, da se je šel očka prijavit v Tujsko legijo. Njene težave so še večje, ko iz zvočnika na kombiju sredi ceste zasliši vzneseno vzdihovanje sestre Rose in njenega prijatelja, ki naj bi iskala očka.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Za pomoč turizmu država uveljavlja vrednostne bone, ki jih bodo prejele vse osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marca 2020, in sicer rojene do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajše pa v višini 50 evrov. Bone bo mogoče koristiti za plačilo nočitve oz. nočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji, od hotelov do planinskih domov ali kampov, veljali bodo do konca leta. Kljub temu, da bonov še ne moremo uporabiti, pa se že nakazujejo možne zlorabe. Preverjal jih bo tržni inšpektorat, ki pa še čaka na navodila.

Pikapolonica pristane na Zajčku Rjavčku in ta začuti, da je nekaj posebnega. Ko pikapolonica odleti, ji Zajček Rjavček sledi, in odkrije, da jo doma čaka veliko majhnih pikapolonic.

Dedi pujs je sestavil lokomotivo in ji dal ime Gertruda. Pepo, Jureta in njune prijatelje odpelje na izlet. Pepi in Juretu se zdi Gertruda najboljša lokomotiva na vsem svetu!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ted pregovori Alana in Celio, da ga pustita samega doma z delavcem, ki se je prijazno ponudil, da zastonj postavi nazaj staro kuhinjo. Med zajtrkom se Tedu pridruži mali Harrison, ki še vedno bivakira v lopi na vrtu, in dogovorita se, da se bosta peljala v Bridlington, mestece, kjer sta Ted in Alice preživela kratke medene tedne. Caroline se domisli nenavadne rešitve, da Gillian ne bi bilo treba prodati kmetije. Skesani Raff prizna Alanu, da je bila freska žirafe na skednju njegova domislica …

Jesse Dufton se je rodil z 20-odstotnim vidom, po tridesetem letu pa je skoraj popolnoma oslepel. A do plezanja čuti preveliko strast, da bi odnehal: še vedno trenira za tekme na najvišji ravni in pleza tradicionalne smeri, kljub težavam z vidom pa njegova plezalna raven vztrajno raste.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom
(1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi
skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.
Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom
dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte,
kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.