Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Infodromu smo preverili, kako ste učenci od četrtega do osmega razreda preživljali prve šolske dneve po koroni. Ob tednu slepih in slabovidnih nas je zanimalo, kako se ti mladi spoprijemajo z zapovedano razdaljo metra in pol, saj je zanje dotik zelo pomemben. V Infogromu smo se pogovarjali o varovanju narave, v rubriki Podrobno pod lupo pa razložili, zakaj že več dni v večini držav v ZDA ljudje protestirajo. Pred nastopom na festivalu Junij v Ljubljani smo obiskali Rock mulčke in pokukali v zakulisje snemanja zadnje letošnje oddaje Male sive celice.

Moritz je jezen na svoje starše, ki zaradi službe ne najdejo časa zanj. Še dobro, da ima za sošolko živahno Rüyet, ki ga vedno spravi v dobro voljo. Prav zaradi nje se postavi po robu razrednima pretepačema, ki se spravita na sirskega begunca Jasirja. To je za Rüyet in Moritza vstopnica v nov svet begunskega doma, kjer živi tudi senegalska deklica Aminata.

Voditelja in vlogerja Ana in Rok bosta v prvi oddaji nove sezone oddaje Čist zares sledila youtuberki Rebeki, za katero je youtuberstvo postalo način življenja. Čeprav se včasih ni rada izpostavljala, danes svoje zgodbe in razmišljanja rada deli s svetom, pohvali pa se lahko tudi zavidljivim številom sledilcev. S prijateljema se bo lotila zanimivega izziva. Pripravili bodo čim bolj uspešno predstavitev na instagramu.

Pred desetimi leti smo v Sloveniji porabili 15 % manj električne energije kot v letu 2018. Podobno je na svetovni ravni. Njena poraba vztrajno raste. Večino električne energije še vedno dobimo iz fosilnih goriv, ki pa onesnažujejo okolje. Kaj je rešitev? Pred desetimi leti so začeli graditi fuzijski reaktor, ki naj bi proizvedel 10-krat več energije, kot bi je porabili za svoje delovanje. Kdaj bo zgrajen? In kako čim bolje izkoristiti naravne obnovljive vire, vodo, sonce, zrak, ki pa so nezanesljivi. Električne energije je bodisi preveč, bodisi premalo. Kdaj jo bomo znali učinkovito shranjevati? Kaj bo energijski vir prihodnosti?

Posledice ukrepov v šolstvu. Maske, naša nova realnost? Mediji v službi ... Veselje do življenja. Kruh naš vsakdanji.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Obiskali smo Jahalni center Lippit v Turnišču na Ptuju, kjer nadaljujejo tradicijo konjereje in konjeniških športov. S člani Društva študentov naravoslovja smo preučevali živalski svet v Treh ribnikih in na Piramidi v Mariboru. Spoznavamo eno najbolj barvitih predstavnic žoln – zeleno žolno. Predstavljamo projekt socialne aktivacije v okviru CPU Ormož, imenovan »Živa sreča – Pikapolonica«. Občudovali smo labodje mladiče v urbanem in ruralnem okolju. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Socialna pedagoginja Mojca Rodič je pojasnila, kako Društvo za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu že 17 let uspešno pomaga učencem priseljencem. Bili smo na Podkumu, kjer Anton Dolinšek skrbi za ohranitev najstarejše avtohtone pasme konj na Balkanu – bosanskega planinskega konja. Obiskali smo razstavo srbskega modernizma v Narodni galeriji, ki so jo podaljšali do 6. septembra. Spomnili smo se nedavno umrlega norveškega in postjugoslovanskega pisatelja in prevajalca Bekima Sejranovića, ki je bil pred petimi leti naš gost. Njegove romane beremo tudi v slovenščini.

Med najbolj cenjene slikarske tehnike se je dolga stoletja uvrščala freska. Ko so današnji slovenski prostor zasedli Rimljani, so s seboj prinesli tudi veliko znanja, med drugim izpopolnjeno izdelavo stenskih poslikav. A te so prekrile plasti poznejših stoletij, zato se je lepih in celovitejših primerov v evropskem prostoru ohranilo le malo. Na eno takšnih redkosti so leta 2017 naleteli tudi slovenski arheologi med izkopavanji na Muzejskem trgu v Celju. Tam so jih presenetile stenske poslikave, ki so bile ohranjene tudi do 1,3 metra visoko, in na tisočere koške raztreščen strop rimske vile. V Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so se lotili sestavljanja stropa in tako ugledali čudovite prizore Ovidovih Metamorfoz, ki so bile priljubljen navdih tudi pompejskim slikarjem.
Freska je tudi v naslednjih stoletjih ohranila imeniten položaj med slikarskimi tehnikami, vse dokler ni bilo z novimi potrebami in naročniki, ki so jih prinesle družbene spremembe 19. stoletja, čedalje več tabelnih slikarjev, freskantov pa čedalje manj. A to še ne pomeni, da je veličastni stenski poslikavi odbila zadnja ura – čeprav so bili taki slikarji redkejši, so tudi v 19. stoletju ohranili to znanje, za seboj pa pustili nekaj dragocenih spomenikov. Med njimi je frančiškanska cerkev v Ljubljani, v kateri je svoj pečat pustilo toliko rok, da je nekakšen kompendij dela slikarstva druge polovice 19. in prvih desetletij 20. stoletja v tem prostoru. Belo baročno cerkev je prvi poslikal Matevž Langus, svoje »popravke« pa so pozneje dodali Janez Wolf, Joseph Kastner in Josef Kleinert. Navsezadnje, že v 20. stoletju, se je na slikarski oder povzpel še Matej Sternen, ki je v 30. letih 20. stoletja naslikal to, kar je tedanje časopisje hvalilo kot največje delo slovenskega stenskega slikarstva zadnjih stotih let.
Omenjeni časovno oddaljeni umetniški deli pa ne pripovedujeta le o skoraj povsem pozabljeni tehniki, temveč sta še dandanes tudi v velik izziv slovenskim restavratorjem. V dokumentarni oddaji Ko s sten zablestijo stare podobe smo spremljali restavratorje ob delu pri obeh kulturnih spomenikih – freskah iz vile antične Celeie in mnogo mlajših poslikavah frančiškanske cerkve v Ljubljani – ter se spraševali, kaj vpliva na obstojnost fresk, kako pristopiti k restavriranju te tehnike in česa se je mogoče ob tem naučiti.

Človekovo telo je sofisticiran sistem, ki za znanost v marsičem ostaja skrivnost. Tridelna dokumentarna serija z vrhunsko grafiko pokuka človeku pod kožo in prikaže presenetljive biološke procese, ki nam omogočajo rast, preživetje in učenje.

2. del: Preživetje
V drugem delu serije Skrivnosti človeškega telesa bomo spoznali vsakdanje čudeže, ki nas ohranjajo pri življenju. Telo nas z nagonskimi odzivi ščiti pred nevarnostjo in ima na voljo neverjetna orodja za odpravljanje poškodb. Prvič bomo lahko tudi opazovali, kako se naš imunski sistem s celicami ubijalkami bojuje proti smrtonosnim okužbam.

V prvi epizodi spoznamo Ceneta, ki je že več kot leto dni ločen, približno toliko časa pa je tudi že brez službe. Njegov prijatelj Boštjan, ki je doslej razvažal kruh za pekarno Slamnik, izpolnjuje vse pogoje za upokojitev, zato se je odločil, da bo svoje delovno mesto prepustil Cenetu. Boštjan Ceneta uvaja v novo službo, pri tem pa se izkaže, da je Boštjan eni od strank nudil tudi drugačne usluge. Na koncu pristaneta v pekarni, kjer vsi skupaj proslavijo Boštjanovo upokojitev. To je bil njegov zadnji delovni dan, odslej bo kruh razvažal Cene. Boštjan se veseli brezdelja, Cene pa je vesel, da ima spet službo, saj se je brezdelja v enem letu dodobra naveličal.

V stari prleški hiši je Anka Alt našla posodo za shranjevanje mesa. Z nje je pometla pajčevino in jo postavila na stopnišče ob glavni cesti. Vanjo skupaj s hčerko Nastjo zasaja starejše in modernejše okrasne rastline, ob tem pripoveduje zgodbo o cvetličnem okrasju stare hiše.
Martin Veselko pri vrtnarjenju prisega na hranilno moč komposta. Uporablja ga tudi na novem vrtu, tokrat ga je dodal v jamice za paradižnik.
Staro Goro pri Semiču so v drugi polovici maja odišavile vrtnice. Več kot 200 jih je zacvetelo v nasadu družine Slapnik.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Blagoslov motoristov; sočutje v času pandemije.

Ob začetku motoristične sezone je Leon Novak, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji v cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti blagoslovil motoristke in motoriste. O sočutju in bližini v času pandemije so spregovorili predstavniki Mednarodne krščanske skupnosti in Humanitarnega društva ADRA Slovenija. Njihovi prostovoljci in sodelavci so v težkih časih pomagali ljudem v stiski, tudi migrantom.

Borut Krajnc je eden izmed najpomembnejših in najzanimivejših slovenskih reportažnih in dokumentarnih fotografov. V preteklosti je delal za različne časopise, od leta 1991 pa svoje reportaže in fotografije objavlja v reviji Mladina.
Je avtor številnih samostojnih razstav, sodeloval je na uglednih skupinskih razstavah doma in po svetu. Borut Krajnc je aktiven državljan, ki z na videz mehkimi pristopi in na simbolni ravni s fotografijami komentira družbeno stvarnost in politiko.
Vizijo razumevanja, odprtosti in povezovanja je v 19. stoletju nakazovala gradnja 577 km dolge dvotirne železniške proge med Dunajem in Trstom kot del celotne železniške infrastrukture v Avstrijskem cesarstvu. Gre za izjemen in zahteven podvig inženirja Carla von Ghege, v katerega so verjeli le redki.
Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom.
Družina Cseppentő se na območju zgodovinskega spominskega parka Ópusztaszer ukvarja z živinorejo. Vsako pomlad odžene svojo 80- do 90-glavo živino na poletne pašnike. Tradicionalen običaj in tudi zahtevno delo, pri katerem se lahko preizkusijo tudi obiskovalci parka.

Ne živite v preteklosti, ne sanjarite o prihodnosti. Osredotočite svoj um na sedanji trenutek. "Vedno imam pred očmi Gospoda; ker je na moji desnici, ne bom omahnil" (Ps 16,8)
Razmišlja Hana Košan

Zaradi hitrega življenjskega tempa se zlahka zgodi, da nedelja postane samo še en delovni dan. Toda Catherine hoče družini še vedno pričarati sproščeno nedeljsko vzdušje. Za svojo in sestrino družino pripravi ribje pogačice po tajsko s sezamovo pomako, govejo pečenko v azijskem slogu ter grmado iz pečenega snega iz beljakov, čokolade in malin.

Zdi se, da nekdo krade maline na skupnostnem vrtu. Erika se odpravi iskat tatu. Malin namreč ne sme zmanjkati. S Tajo jih potrebujeta, da bosta lahko osvojili nagradni priponki za vrtnarjenje in peko. Bosta zalotili kradljivca?

Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič.
Bodoča mamica Špela Klemen je nocojšnja tekmovalka v zadnjem Jokerju te sezone. Tudi ona se bo spopadla z 12 vprašanji kviza Joker. Doktorica medicine je specializantka klinične mikrobiologije, ki se ukvarja z danes zelo aktualnim poklicem, z diagnostiko bakterijskih in virusnih okužb. Prihaja v družbi moža Martina Kavščka. Z nastopom v kvizu bosta presenetila svoje domače, saj sta novico zadržala zase.
En tekmovalec v bitki s časom, dvanajst vprašanj na poti do visoke denarne nagrade, sedem jokerjev za srečo in eno pravilo: ni umika! Le znanje, strategija in sreča vodijo do vrha. A kako na njem ostati?

Amerika gori. Slovenijo preletavajo letala, ene to veseli, druge jezi. Običajen slovenski teden bomo v Kaj dogaja prevetrili tudi to soboto. Imamo pa ekskluzivno novico! Naš reporter Tomaž Nimaš je našel nekoga, ki ga naš predsednik vlade še ni užalil. Of D Rekord se javlja iz poslanskih klopi, Mala terasa pa je z mislimi pri poletju in bonih.

Zgodovinar Dan Snow, egiptologinja Raksha Dave in prekaljeni novinar John Sergeant v Egiptu raziskujejo življenje, rano smrt in zapuščino bržkone najbolj znanega faraona, Tutankamona, ki je umrl pri rosnih 19 letih, pa tudi življenje v starem Egiptu nasploh. Vzporedno spremljajo tudi zgodbo njegovega najditelja, arheologa Howarda Carterja, ki je leta 1922 pod puščavskim peskom v Dolini kraljev odkril Tutankamonovo grobnico in jo po treh tisočletjih pozabe znova odprl, da je svet lahko uzrl čuda v njeni notranjosti.

V Poročilih ob 22.00 uri se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Zlati medved za najboljši film v Berlinu 2017.

Ljubezenska zgodba o dveh »čudakih«, osamljenih delavcih iz budimpeške klavnice. Nova delavka Marija in njen starejši šef spoznata, da vsako noč sanjata iste sanje – o jelenu in košuti v gozdu. Vsak v svojem svetu začneta sprejemati na videz absurdne odločitve, da bi se približala drug drugemu. Tenkočutno prikazana zgodba o samoti in ljubezni, podkrepljena s pretanjenim mešanjem verizma dolgočasnega vsakdana in magičnih nadrealističnih sekvenc .

Leto produkcije: 2017
Država: Madžarska
Žanr: drama
Režija: Ildikó Enyedi
Scenarij: Ildikó Enyedi
Igrajo: Géza Morcsányi, Alexandra Borbély, Zoltán Schneider, Ervin Nagy

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.