Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Oddaja Poletno jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
V prvem julijskem jutru bomo pekli najbolj fotogenične palačinke na svetu, svetovali o brezplačnem javnem prevozu za starejše, zdravstvene nasvete bosta nudila psihiatrinja in oftalmolog, predstavili bomo načine fermentacije živil in se borili proti nadležnim komarjem. V živo s plaže v Portorožu bomo svetovali o trendih napihljivih blazin in sončnih očal ter poskrbeli za vašo lepoto in zdravje.
Milan in sošolci drug drugemu kažejo različne potegavščine, na primer rožico, ki te poškropi, ko jo poduhaš. Ko se Julči na smrt prestraši gumijastega pajka, pa jim učiteljica razloži, da ni vsaka šala za vsakogar smešna.
Čarna se po zraku lovi s Tilko in nenadoma strmoglavi na tla. Na srečo je Čarna nepoškodovana, a odločena, da letenja ne mara več in da se bo raje vozila s skirojem.
Ljubki rožnati cvetovi, ki jih prinese potok, spomnijo Zajca Rjavca na veličastno cvetoče drevo iz mladosti. Z Zajčkom Rjavčkom in Poljsko miško se odpravijo na pot, da bi ga našli.
Muk in Lucijan sta v Grčiji. Med kolesarjenjem srečata pismonošo, ki se mu je pokvaril kombi. Ponudita se, da bosta sama raznesla vabila za večerno vaško praznovanje, čeprav ne vesta, kaj neki bodo praznovali.
Morda je za dogodek v šoli kriva Tess, zato Lars, Anna in Robert posumijo, da je tako nenavadno prijazna, ker je čarovnica. Presenečenja pa čakajo tudi Larsa, ki ga obide slabost, kadarkoli se znajde ob Anni.
Baltik, Alpe, Donav, Jadransko in Jonsko morje povezujejo 19 držav članic in 8 držav, ki niso članice EU. V štirih makroregijskih območjih živi 283 milijonov ljudi. Na podlagi skupnih podnebnih, gospodarskih in družbenih značilnosti in izzivov je Evropski Svet oblikoval Baltsko, Podonavsko, Jadransko-jonsko in Alpsko makroregijo.
Slovenija je edina evropska država, ki se nahaja na stičišču treh evropskih makroregij, Alpski, Jadransko-jonski in Podonavski, kar prinaša veliko izzivov in priložnosti za povezovanje projektov in idej, kar je osnovni cilj evropskih makroregijskih strategij, s katerimi želi EU spodbujati, da države, tako članice kot nečlanice EU, s povezovanjem ljudi, idej in projektov, prispevajo k skupnemu razvoju.
Ta oddaja predstavi delo in življenje oskrbnice koče na Kriški gori, eni najbolj množično obiskanih planinskih destinacij pri nas, čemur je botrovala prav njena predanost delu. Za dobrega oskrbnika planinske koče je namreč poleg dobre volje potrebnega še marsikaj. Tonka Zadnikar je zaključila svojo dolgoletno pot oskrbnice planinskih koč prav v času našega snemanja.
Vzdolž Donave so se številni naravni parki povezali med seboj in skupaj skrbijo za ohranjanje biodiverzitete, si izmenjujejo znanja in izkušnje in izvajajo različne projekte, veliko od njih s pomočjo evropskih sredstev. Nekateri parki so že leta urejeni, dobro znani in obiskani – npr. Donau Auen pri Dunaju, nekateri parki pa se šele razvijajo in jim izkušnje drugih in seveda finančne vzpodbude EU pri tem zelo pomagajo. Tudi Kopački rit na sotočju Drave in Donave postaja sodoben, obiskovalcem – predvsem pa rastlinam in živalim v njem – prijazen park. V parku je še prisotna tragedija novejše zgodovine, saj so nekateri predeli parka zaradi minskih polj še vedno nedostopni. Tu je potekala hrvaško-srbska fronta, bežale so družine, umirali ljudje. A tudi to lahko narava obrne v svoj prid – tam, kamor človeška noga ne stopi, se ohranjajo neokrnjeni predeli.
Antejin rojstni dan je tik pred vrati, zato vsi vrtičkarji mrzlično razmišljajo o možnih darilih za dekletce - razen Franceljna, ki kot pravi komunalec izstavlja svoje prve lastne račune za odvoz smeti. »Komunalno« nepokorščino vrtičkarji v zadnjem trenutku prekličejo, ker se izkaže, da pri računih ni vse tako, kot je zapisano. Polkovnik navdušeno vadi tango, ko se nenadoma samo od sebe pojavi pravo darilo za Anteo.
Po natančnih mnenjskih raziskavah je Zdravko prepričan, da so nebesa v njegovih rokah in da je vsak dan lahko nov začetek. Novo leto lahko torej izbruhne kadarkoli, ne glede na koledar - le odločiti se je treba. Mogoče je nov začetek iskal celo Rajc, medtem ko je bil izgubljen v neznanem.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Dr. Bloomova je zaradi odvisnosti od tablet odšla na zdravljenje. Uradno je zaradi utrujenosti na dopustu. Zamenjala jo je dr. Candelariova. Dr. Kapoor je navdušen nad mirnostjo, ki zdaj vlada na urgenci. Toda zahteve nove šefinje se ne skladajo z njegovim načinom dela. Na urgenco pripeljejo Iračana, ki je skočil s stavbe, in Indijko z nerazložljivim glavobolom. Dr. Sharpova reši predozirano dekle in s kolegico skuša rešiti dojenčka.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V tretji oddaji se pomerijo Zana, Rok in Primož iz OŠ Gustava Šiliha Laporje (rumeni) ter Julia, Polona in Lovro iz OŠ 8 talcev Logatec (vijolični). Medtem ko so jim cvetovi jablane, vaniljin sladoled in pomirjajoče barve pisani na kožo, jim nekoliko več težav povzročajo zgodovina športa, lomljenje špagetov in zaščita pred strelami. Komu manj preglavic povzroča labirint in kdo ve, kakšna je širina belih črt zebre pri nas, pa v Malih sivih celicah.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.
Morda je za dogodek v šoli kriva Tess, zato Lars, Anna in Robert posumijo, da je tako nenavadno prijazna, ker je čarovnica. Presenečenja pa čakajo tudi Larsa, ki ga obide slabost, kadarkoli se znajde ob Anni.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Prof. dr. Igor Gregorič je svetovno znan srčni kirurg, uspešen raziskovalec, ugleden in večkrat nagrajen znanstvenik. Svoje sanje je uresničil v največjem medicinskem središču na svetu, Texas Medical Centru v Houstonu. Leta 2012 je sprejel povabilo, da vzpostavi in vodi Center za napredovalo srčno popuščanje na univerzitetni kliniki Memorial Hermann Hospital, v kateri tovrstnega zdravljenja prej niso imeli. V le petih letih je prof. dr. Gregorič s svojo ekipo Center s 50 presaditvami srca na leto dvignili med najboljših 5 % po številu presaditev. Po številu vstavljenih mehaničnih srčnih podpor pa je Center med najuspešnejšimi 10-imi odstotki v Ameriki. V drugem delu dokumentarne oddaje skozi oči številnih strokovnjakov spoznamo, kaj zahteva postavitev takšnega Centra in kaj vse je potrebno za uspešno delovanje.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale.
Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
Čarli si za svojo doma narejeno raketo iz jogurtovih lončkov, folije in zamaškov v šoli prisluži nagrado. Ker je tako dragocena, ne dovoli, da bi se kdo igral z njo, in jo spravi na najvišjo polico v svoji sobi. Lola mora obljubiti, da se med njegovo odsotnostjo ne bo igrala z njo. Toda Simon Lorenci, Lolin namišljeni prijatelj, jo vseeno prepriča, da je treba slone prepeljati v drugo deželo prav s Čarlijevo raketo. Le kako se bo to končalo?
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Komedija. Pilar je štiridesetletnica iz Buenos Airesa, ki se je naveličala svojega načina življenja: njena ljubezen s slikarjem lenuhom je mrtva, v službi jo prehitevajo mlajši in bolj ambiciozni sodelavci, njen vsakdan je dolgočasen in posajen z mačističnimi vzkliki mimoidočih moških ali drugih voznikov … Pa še prijatelj, v katerega je skrivaj zaljubljena, ima mlajšo prepotentno avšo, nesramno in žaljivo, s katero je tik pred poroko. Nekega večera, ko ima zares vsega čez glavo, na mostu sreča možakarja, ki se čudno vede. Hoče mu pomagati, a pravzaprav on pomaga njej; navduši jo za obred, ki bo njeno osebnost uskladil z njenimi hotenji. Stalo jo bo en kozarec vina in en kozarec mleka s primesmi. Pilar opravi, kar ji je bilo naročeno, naslednje jutro pa je v resnici spremenjena in začne ravnati točno tako, kakor misli; vsakomur pove, kar mu gre, ali stori, kar si je prej samo želela. Naenkrat je sproščena, njena zavrtost postane preteklost in življenje se ji obrne na glavo ali na noge; kakor za koga!
RE LOCA / ARGENTINA / 2018
Režija: Martino Zaidelis / Scenarij: Andrés Aloi, Diego Ayala / Sodelavci pri scenariju: Sebastián De Caro, Nicolás López, Martino Zaidelis / Igrajo: Natalia Oreiro, Fernán Mirás, Diego Torres, Gimena Accardi, Pilar Gamboa, Hugo Arana, Mago Radagast, Malena Sánchez, Valeria Lois, Diego Peretti, Walter Cornás, Martín Garabal, Santiago Korovsky, Lucas Pose, José Mehrez, Suyai Chiodi, Santiago Rovito, Jonathan Nugne, Darío Guersenzvaig …
Mario je žerjavist v manjši ladjedelnici na otoku. Nekega pustega in vetrovnega dne ga spreleti misel, da mora narediti nekaj, kar presega rutino vsakdana in je povezano z ljubljeno osebo. Odloči se, da bo zbežal pred samoto in rutino. Ta dan, ko je na svet pogledal z drugimi očmi, si bo zapomnil za dolgo.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Po več desetletjih se Richard Gere vrača na male ekrane kot vplivnež Max, ki vodi enega najvplivnejših medijskih imperijev. Informacije so njegovo orožje, pozna temne skrivnosti številnih pomembnežev. Max pričakuje, da bo šel sin Caden po njegovi poti. Za Cadna, ki je po ločitvi staršev preživel otroštvo pri očetu, je breme pričakovanja previsoko. Ko se znajde v bolnišnici, pa postane jasno, da ne bo sposoben naslediti očeta. Zdravniki napovedo, da bo imel težave z govorom, gibanjem in vedenjem. Cadnu pri okrevanju stoji ob strani mama Kathryn, ki upa, da bo s sinom končno lahko navezala tesnejše stike.
scenarij: Tom Rob Smith
režija: James Kent, Charles Sturridge
v glavnih vlogah: Richard Gere, Helen McCrory, Billy Howle, Pippa Bennett-Warner, Sinead Cusack, Joseph Mawle, Paul Ready, Danny Sapani, Sarah Lancashire, Ciaran Hinds
1. del:
Najstnica Tonia se spre s starši in odide od doma, nato se za njo izgubi vsaka sled.
Na političnem parketu Združenega kraljestva se nič ne more zgoditi brez podpore ameriškega medijskega mogotca Maxa Fincha, ki pred razpisom splošnih volitev obišče premierja in vodjo opozicije. Maxov sin Caden, ki vodi paradni časopis medijskega imperija, se v svoji vlogi direktorja, kot tudi sicer v življenju, ne znajde dobro. Tik pred očetovim obiskom izgubi najboljšo politično dopisnico. Kathryn, Maxova nekdanja žena in Cadnova mama, ki se ukvarja s prostovoljstvom, se spoprijatelji z brezdomcem …
Prof. dr. Igor Gregorič je svetovno znan srčni kirurg, uspešen raziskovalec, ugleden in večkrat nagrajen znanstvenik. Svoje sanje je uresničil v največjem medicinskem središču na svetu, Texas Medical Centru v Houstonu. Leta 2012 je sprejel povabilo, da vzpostavi in vodi Center za napredovalo srčno popuščanje na univerzitetni kliniki Memorial Hermann Hospital, v kateri tovrstnega zdravljenja prej niso imeli. V le petih letih je prof. dr. Gregorič s svojo ekipo Center s 50 presaditvami srca na leto dvignili med najboljših 5 % po številu presaditev. Po številu vstavljenih mehaničnih srčnih podpor pa je Center med najuspešnejšimi 10-imi odstotki v Ameriki. V drugem delu dokumentarne oddaje skozi oči številnih strokovnjakov spoznamo, kaj zahteva postavitev takšnega Centra in kaj vse je potrebno za uspešno delovanje.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
