Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Novice, vreme prometne informacije in še... V televizijskem vrtu se bomo s specialnim pedagogom Markom Juhantom pogovarjali o tem, kaj je v življenje družin z otroki prinesel čas Covida. Novinarka Špela Lenardič nam bo približala poslanstvo dopisnice iz Furlanije Julijske krajine, iz kuhinje bo med drugim dišalo po grahu. In še o terenskih oglašanjih. Začeli bomo z zajtrkom sredi vinograda, se preselili k morskim dogodivščinam, zaključili v središču Kopra. Goriška ekipa pa bo tokrat odkrivala čare poletnega Kanala. Poletite z nami, pilotirala bo Karin Sabadin!

V finalu festivala SPV bi radi nastopili Špadni fantje iz Vipave in ansambel Petka iz Šentjurja. Samo enemu bo uspelo, odločile bodo radijske postaje. Peli bodo še člani družinskega ansambla Frančič, ans. Tonija Verderberja z Marjanom Zgoncem, Pvaninski abuhi (Planinski orli), v rubriki Ker jih že dolgo nismo slišali pa bodo nastopili odlični fantje-vokalisti sestava Valovi. Novo uspešnico Hulapalu predstavljajo Poskočni muzikanti, Miro Serpentinšek pa bo spet »pametoval«.

Pojem premakultura se v zadnjem času pojavlja vse pogosteje, čeprav marsikdo ne ve, kaj naj si pod tem izrazom predstavljal.
Gre za celostni pristop do življenja, pri katerem skušamo naravne vire izkoriščati trajnostno. Največkrat se srečamo s permakulturo pri vrtnarjenju.
Da bi spoznali enega od možnih pristopov k takemu načinu pridelave hrane zase, smo lani obiskovali arhitektko TANJO BOROVŠAK, ki živi v vasici blizu Moravcev v Pomurju. Njene delovne izkušnje so ji pomagale pri razporejanju vrta na ne najbolj primernem prostoru ob domači hiši. Permakulturni način vzgoje rastlin jo je povsem prevzel; vidi se, da ima »zelene prste«, kot radi rečemo.
Kako vrtnari ob pomoči svojih otrok in kako čuti svojo okolico, bomo razkrili v polurnem dokumentarnem portretu Tanje in njenega vrta.

Gorazd praznuje rojstni dan. Mama peče malo dietno torto, babica pa veliko in zelo sladko. Blaž je sinu v čast na vrtu posadil banano. Dana se pošali in Zarjo prepriča, naj Gorazdu za dar kupi steklenico vodke. Polona prosi Meto za nasvet glede darila in se ji ona zlaže, da Gorazd obožuje baseball. Dana »sabotira« babičino torto.

Blaž in Polona se prerekata glede Metine gospodinjske vneme. Polona se je navadila na zastonj snažilko. Zaljubljena babica navsezgodaj ima zmenek z Jožetom, ki jo portretira v naravi, in pozabi na zajtrk. Zarja obupuje, ker jo je dedek pozabil peljati v živalski vrt. Polona obtoži Meto, da ne skrbi za vnuke in se Jože v zadregi izmisli, da se je Meta poškodovala.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V biologiji se je zgodila revolucija, ki je zamajala naš pogled na evolucijo in delček naše dednosti. Kdo smo v resnici? Je imel Darwin prav? Naši geni ne povejo vsega, so namreč pod vplivom mehanizmov, ki so jih pred nedavnim odkrile številne mednarodne ekipe. To je zora nove znanosti, epigenetike. Zakaj neka čebela z enakimi geni postane kraljica in ne navadna delavka? Zakaj so dvojčki včasih tako različni? Eden ima na primer kronično bolezen, drugi pa je odličnega zdravja. Epigenetika zna odgovoriti na ta vprašanja. Hrana, onesnaževanje in drugi pojavi v okolju lahko spremenijo program naših genov. Okolje lahko spremenimo in do neke mere tudi te znake, da bi omogočili lepšo prihodnost našim potomcem. Nič ni dokončno, čeprav smo stoletja mislili, da to velja za genetiko. Dokumentarna oddaja razkriva raziskave na tem področju.

Etični tabor. V okviru evropskega projekta so otroci obiskali tudi Vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku.- »e-documenta Pannonica«. Trojezična spletna stran z verodostojnimi podatki o vaseh v Prekmurju in Železni županiji.-Tečaj slovenskega jezika za začetnike. Po prekinitvi se nadaljuje v poletnih mesecih.-S slamo krita brunarica. Na Verici-Ritkarovcih se obnavlja več kot tristo let stara hiša.

Kedves nézőink, mai Vendégem című adásunkkal idősebb Horváth Károly munkásságának állítunk emléket.

Drage gledalke in gledalci, današnjo oddajo Moj gost bomo posvetili delovanju Károlya Horvátha starejšega.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Pravi gasilec... je časten človek! Postopa junaško, vendar to ne počne zaradi pohvale drugih. Pravi gasilec VE, da je storil dobro delo. Pravi gasilec je zaupanja vreden tovariš. Tudi tedaj, ko odloži svojo uniformo…In v svoj svet so gasilci Gasilske brigade Ljubljana za nekaj dni prijazno sprejeli tudi našo TV ekipo. In nas prepričali, da za njih to ni le poklic, temveč poslanstvo, ki ga uresničujejo z veliko vnemo in predvsem srčnostjo. In da je Brigada njihova druga družina, v kateri se lahko stoodstotno zanesejo drug na drugega, mu zaupajo tudi svoje življenje in drug z drugim delijo dobro in slabo. In situacij, ko zrejo smrti v oči, ni malo. In tudi njih prizadanejo, pustijo na njih sledi. Najbolje jih predelajo v pogovoru s sotovariši, saj si čustvenih odzivov na sami intervenciji ne morejo dovoliti.
Iz prešernih mladeničev v prostorih Gasilske brigade, vedno pripravljenih na smeh in polnih domislic in norčij, se ob zvoku alarma spremenijo v profesionalce, resne in odgovorne reševalce življenj in imetja. Včasih jih je tudi strah, toda to je pozitiven strah, ki v izjemnih situacijah le še izostri njihovo pozornost in sposobnosti. Se imajo za junake? Ne, le za ljudi, ki radi in po svojih močeh najbolje pomagajo in ki jim še vedno po vsaki intervenciji preprosta beseda hvala s strani prizadetih ljudi, največ pomeni!

Nekateri poklici so morda večni, druge oblikujeta tehnološki razvoj in modernizacija, tretje, deficitarne, pa rojeva neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Kateri poklici spadajo med deficitarne, kakšni so razlogi zanje in zakaj so bili v preteklosti tovrstni poklici višje vrednoteni kot danes? Več v Na kratko!

Živa reši ptičko, ki ne zna leteti. Obljubi ji, da jo bo naučila leteti, na koncu pa skrušeno prizna, da tega res ne zna. Toda ptička vseeno poleti.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Tik pred Obamovo ponovno izvolitvijo se odnos med Rogerjem in Gretchen močno poslabša. Roger je užaljen, ker se voditeljica in nekdanja misica ne zanima zanj, zato poskrbi, da so ji vrata na druge TV-mreže zaprta. Ponižuje jo in ji ponudi lastno oddajo v nezanimivem popoldanskem času. Gretchen naposled prekipi, zato posname njegove neprimerne pripombe. Rogerju za petami je tudi Gabe Sherman, ki bi rad napisal knjigo o njem, a Roger ve, da bi tako izbrskal marsikaj. Tudi njegovemu varovancu Joeju postaja jasno, s kom ima opraviti. Roger se z mastnima odpravninama znebi zmedene Laurie Luhn in sodelavca Briana ter poskrbi, da se začne Donald Trump resno zanimati za predsedniško nominacijo.

Kdo so velike osebnosti 20. stoletja? Britanska dokumentarna serija predstavlja dosežke in življenjske poti izjemnih ljudi, ki so v preteklosti premikali meje mogočega in sooblikovali današnji svet. Spoznajmo, torej, nekatere izmed najvplivnejših voditeljev, raziskovalcev, znanstvenikov, slavnih oseb iz sveta zabave, aktivistov, športnikov in umetnikov prejšnjega stoletja.

5. del: Aktivisti
Minulo stoletje je prineslo univerzalne človekove pravice, za katere se je zavzemala vrsta izjemnih posameznikov, ki so bili za svoje cilje pripravljeni žrtvovati tudi življenje. Oddaja predstavlja britansko sufražetko Emmeline Pankhurst, ki je na začetku stoletja k uporu spodbudila na desettisoče žensk in bi jo zaradi včasih nasilne taktike danes mnogi imeli za teroristko. Njeno nasprotje je bil Mohandas Gandi, začetnik nenasilne državljanske nepokorščine, ki je Indijcem pomagala priboriti neodvisnost. Navdihnil je črnskega voditelja Martina Luthra Kinga, zaslužnega za to, da so v Združenih državah Amerike sredi 60. let sprejeli zakon o državljanskih pravicah. Želel si je družbo enakosti, ki jo je pred njim zagovarjala že izredna Helen Keller.

Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani.
Miniatura: Gruberjev graben in beg: Temna zgodba človeka, ki je Ljubljano rešil poplav.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Dubrovniška republika je bila zaradi miroljubne politike in trgovanja zelo bogata. V 15. in 16. stoletju je imela največji dohodek na prebivalca v Evropi.Omogočala je delo številnim znanstvenikom in umetnikom: na primer Ruđerju Boškoviću, ki je že 150 let pred Einsteinom verjel, da sta čas in prostor relativna, in velja za očeta atomike, ter Ivanu Gunduliću, čigar dela so postala osnova hrvaškega jezika. Dubrovniška lekarna je med najstarejšimi v Evropi in je najdlje neprekinjeno delujoča lekarna na svetu.

Pravi gasilec... je časten človek! Postopa junaško, vendar to ne počne zaradi pohvale drugih. Pravi gasilec VE, da je storil dobro delo. Pravi gasilec je zaupanja vreden tovariš. Tudi tedaj, ko odloži svojo uniformo…In v svoj svet so gasilci Gasilske brigade Ljubljana za nekaj dni prijazno sprejeli tudi našo TV ekipo. In nas prepričali, da za njih to ni le poklic, temveč poslanstvo, ki ga uresničujejo z veliko vnemo in predvsem srčnostjo. In da je Brigada njihova druga družina, v kateri se lahko stoodstotno zanesejo drug na drugega, mu zaupajo tudi svoje življenje in drug z drugim delijo dobro in slabo. In situacij, ko zrejo smrti v oči, ni malo. In tudi njih prizadanejo, pustijo na njih sledi. Najbolje jih predelajo v pogovoru s sotovariši, saj si čustvenih odzivov na sami intervenciji ne morejo dovoliti.
Iz prešernih mladeničev v prostorih Gasilske brigade, vedno pripravljenih na smeh in polnih domislic in norčij, se ob zvoku alarma spremenijo v profesionalce, resne in odgovorne reševalce življenj in imetja. Včasih jih je tudi strah, toda to je pozitiven strah, ki v izjemnih situacijah le še izostri njihovo pozornost in sposobnosti. Se imajo za junake? Ne, le za ljudi, ki radi in po svojih močeh najbolje pomagajo in ki jim še vedno po vsaki intervenciji preprosta beseda hvala s strani prizadetih ljudi, največ pomeni!

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.