V Narodnem muzeju Slovenije smo si ogledali razstavo Muzej skozi zgodovino: najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko in razstavo baročnega slikarja Andreja Herrleina v ljubljanskem Mestnem muzeju. Predstavili bomo prevoda knjig pesmi Alkoholi začetnika kubizma Guillauma Apollinaira in Korenine sveta grškega lirika Janisa Ritsosa.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Imate težave s sklepi in vas skrbi, ali je kaj resnega? Priznani revmatolog svetuje v naši TV ambulanti. Starši včasih obupujejo nad najstniki, ki se šolajo doma, zato terapevta svetujeta vsem, ki se soočajo s takimi situacijami. Pogledamo tudi v svet mode in trendov ter si nadenemo - zimska pokrivala!

Naravni viri našega planeta so omejeni, česar se zaveda čedalje več iniciativ, ki v svojih idejah poudarjajo skrben odnos do okolja in zanikajo zahteve sodobnega sveta po še in še več. Ena takšnih je tudi gibanje ODRAST, ki družbeno blaginjo vidi predvsem v manjši porabi, več prostega časa in boljši kakovosti življenja. Več o tem, zakaj ODRAST meni, da gospodarska rast ni glavno merilo uspeha, in kakšni so primeri dobre prakse, razložimo v prvi septembrski oddaji Na kratko!

Nošenje mask, higiena rok, upoštevanje medsebojne razdalje in izogibanje nakupovalnim središčem, kadar obisk ni nujen, so minimalni koraki solidarnosti, ki jih lahko vsak napravi za družbo in ranljive skupine ob slabšanju zdravstvenih razmer v Sloveniji, opozarja stroka. Ob tem pa se porajajo številna vprašanja v zvezi z novim koronavirusom in ukrepi za zajezitev okužbe. Nanje bomo odgovarjali v kontaktni oddaji Premagajmo covid 19. Vprašanja nam lahko pošljete na e-naslov korona@rtvslo.si.

Uspešnega podjetnika Jako Carja preseneti in šokira novica, da je bolan. Njegov ambiciozni sin Gaber ves čas preživlja v službi. Hči Nika pozira za sliko svojemu fantu Penzlu. Nika, ki sicer študira angleščino, na praksi v računovodski firmi spozna Ano. K Ani se s potovanja vrne skrivnostni dr. Vasja.

Na svetu vsak mesec izumre šest pasem domačih živali. Ena tretjina velja za ogrožene. Še pred 100 leti je bilo na planetu 1000 pasem domačih živali več kot danes. Zakaj so še posebej ogrožene avtohtone in zakaj je raznovrstnost pasem domačih živali pomembna, bomo odgovorili v oddaji o avtohtonih domačih živalih pri nas. Od lipicanca do štajerske kokoši nas bodo peljali rejci, biologi, znanstveniki in seveda živali same.

V tokratni oddaji o izgredih in kaosu v najstarejši demokraciji sveta, gostimo evropska poslanca. Z gostom v studiu o tem, kako smo med epidemijo pozabili na okolje. V prispevku analitično o šolanju na daljavo, ob koncu pa z gostoma še o tem, zakaj policijska ura in represija nista odgovor na izzive epidemije.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V 3,8 milijarde let evolucije in naravne selekcije je narava vedno našla način, kako se prilagoditi. Biomimikrija je znanost, ki v naravi išče navdih za izvirne in trajnostne rešitve. Neverjetne zmožnosti živih bitij zdaj pomagajo vse večji skupnosti znanstvenikov, raziskovalcev, inženirjev, oblikovalcev in podjetnikov preoblikovati naš svet.

2.del: Gradnja
Kako bi lahko zmanjšali čezmerno porabo materiala in energije ter količino odpadkov in onesnaženje, ki ga povzroča gradnja mest? V milijonih let so živali in rastline razvile različne, vendar učinkovite rešitve tako, da so se čim bolje prilagodile okolju. Tudi človek bi se lahko pri razvoju novih gradbenih materialov in konstrukciji stavb zgledoval po naravi, ki zna izdelati čvrste in lahke lupine, premikati lopute brez tečajev in izkoriščati energijo sonca.

V oddaji Osmi dan bomo predstavili Evropsko prestolnico kulture 2025, ta naziv bo skupaj s sosednjo Gorico v Italiji nosila Nova Gorica. Prvič v zgodovini bo kulturna prestolnica stare celine v dveh državah, kandidaturo pa so poimenovali Go! Borderless – Gremo! Brezmejno. Kaj bosta torej obe Gorici pridobili z naslovom EPK 2025, kako bo čezmejno somestje preoblikovala kulturna prestolnica, koliko denarja bodo v projekt vložili mesti na obeh straneh meje, obe državi in EU, bodo z njim padle tudi »meje v glavah«, ki skupno obmejno življenje še vedno omejujejo? Ima projekt tudi dvomljivce, nasprotnike? Letos je 170-letnica Knobleharjeve zbirke. Predmeti, ki jih je zbral misijonar Ignacij Knoblehar, so bili razstavljeni na eni prvih neevropskih zbirk v Kranjskem deželnem muzeju, predhodniku Narodnega muzeja, ki letos praznuje 200-letnico obstoja. Zbirka je požela veliko zanimanja, saj je predstavila način življenja afriških ljudstev Južnega Sudana, danes pa jo hrani Slovenski etnografski muzej. Punk, Novi rock, Radio Študent, Studio City – to je samo nekaj poglavij iz glasbeno in politično razgibanega življenjepisa Igorja Vidmarja. Če za koga, prav zanj velja obrabljena misel: Če ga ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti. Ob njegovi nedavni 70-letnici je pisatelj Jurij Hudolin napisal roman Samohodec po motivih njegovega življenja. V oddaji bomo predstavili še obširno glasbeno produkcijo RTV Slovenija, vse od orkestra do nototeke, in se spomnili nekaterih ustvarjalnih presežkov nedavno umrlega velikana slovenskega gledališča Dušana Jovanovića.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Kedves Nézőink! Ma a Hidakkal jelentkezünk. Az adás tartalma:

- december elejétől zárva kell tartani a házi szárnyasokat;
- az MNMI idei évi tervei;
- a Magyar Nemzetiségi Tájékoztatási Intézet 2021-es tervei;
- Emlékezünk…: 2001 januárja.

Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Mostovi si lahko ogledate naslednje prispevke:

- od začetka decembra je treba domačo perjad zadrževati v zaprtih prostorih;
- letošnji načrti ZKMN;
- načrti Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnost za leto 2021;
- rubrika Spominjamo se…: januar 2001.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Veliko delamo. Precej hitimo. Težko se ustavimo. Živimo v času, ko zares nimamo časa. Ali pa si ga samo ne vzamemo, ker se nam zdi, da bi ga bilo nespodobno imeti na pretek. Delovni procesi nas namreč nagovarjajo k nenehni navzočnosti, hitri odzivnosti, stalni dosegljivosti; bili pa naj bi kar se da hitri, produktivni in učinkoviti. Kateri procesi so pripeljali do ideje maksimalnega izkoristka časa, zakaj nas je praznega časa strah in kaj nas je o času in naglici naučila ustavitev javnega življenja?

Kovačičevo pisanje je od nekdaj veljalo za “sumljivo”, in sicer tako v (ne)ideološkem kot tudi strukturno-formalnem smislu. Šele v 21. stoletju, malo pred pisateljevo smrtjo leta 2004, je Kovačičev opus doživel temeljito revizijo in se vzpostavil kot vrhunski opus. Njegova knjiga Prišleki, roman v treh knjigah, je v bistvu romansirana avtobiografija z elementi zgodovinopisja. O nenavadni in samosvoji strukturi romana smo se pogovorimo z dr. Gašperjem Troho, ki smo ga vprašali, kako roman obravnava različne ideologije, od predvojne starojugoslovanske, medvojne fašistične in povojne komunistične. Sledil je pogovor z Mitjo Čandrom, založnikom, ki je Kovačičeve Prišleke, sicer izšle leta 1984, izdal v prenovljeni izdaji leta 2018.

Dobrodošli v Trala trali – svet Muzikalčkov.

Zmedi, Zoja in Feliks obiščejo Puhkove sorodnike. Najzanimivejši med oblaki je mali Nimbi, ki se mu v ritki krešejo strele.

Želva se na progi pripravlja na tek štafet.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Drama. Olavi, starejši prodajalec umetniških slik je pred upokojitvijo. Tega se ne veseli, saj je vse življenje postavljal svoje delo na prvo mesto, celo pred družino. Na neki dražbi pritegne njegovo pozornost slika, za katero misli, da je stara umetnina, ki je nekaj vredna. Izklicna cena slike je nizka, saj ni bila prepoznana kot umetniška mojstrovina, in Olavi vidi priložnost za sklenitev svoje zadnje, najuspešnejše kupčije, ki bi mu zagotovila mirno upokojitev.
Nekako ob istem času ga obišče hči Lea, ki je ni videl že nekaj let, in ga prosi za pomoč. Njen petnajstletni sin Otto potrebuje zaposlitev v prodajalni, da bi opravil delovno prakso, ki jo od dijakov zahteva šola. Tako ded in vnuk skupaj raziskujeta ozadje skrivnostne slike. Ugotovita, da ima mojstrovina naslov. Imenuje se Kristus in jo je naslikal Ilya Repin. Olaviju sliko uspe kupiti, toda ko se razve o njeni pravi vrednosti, začnejo z vseh strani pritiskati nanj.
Po drugi strani pa se mu končno uspe zbližati z družino, ki jo je toliko let zanemarjal.

ONE LAST DEAL / TUNTEMATON MESTARI / FIN / 2018
Režija: Klaus Haro / Scenarij: Anna Heinamaa / Igrajo: Heikki Nousiainen, Pirjo Lonka, Amos Brotherus, Stefan Sauk, Pertti Sveholm, Eero Ritala …

Pripoved kratkega filma se odvija brez dialogov, s pomočjo estetizirane vizualne pripovedi. Skozi zgodbo spremljamo življenje Veronike, ki se v tesnobnem svetu ne želi sprijazniti s hladnim, brezdušnim svetom.

Režija: Martin Emeršič

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pogovarjali smo se z novo direktorico Slovenske kinoteke Ženjo Leiler, bili smo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kjer smo si ogledali razstavo edu.arh o praksah arhitekturnega izobraževanja, v galeriji Tobačna 001 razstavo Optična motnja Maje Smrekar in v galeriji P74 razstavo lanskoletne prejemnice nagrade OHO Nike Ham z naslovom Morgen.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ob premieri nove kriminalne serije Primeri inšpektorja Vrenka, težko pričakovanega in kljub vsem oviram uresničenega projekta Televizije Slovenija, bo gost Profila glavni junak, igralec Dario Varga. Dolgoletni član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je v avtobiografskem gledališkem portretu Zakulisje prvakov leta 2014 opisal dve vrsti igralcev: tiste, ki imajo radi gledališče v sebi, in tiste, ki imajo radi sebe v gledališču. Prvi hodijo v teater na psihoterapijo, drugi na rampo. Tudi o nujnosti in dobrobiti eksperimenta bo razmišljal Varga v pogovoru z Meto Česnik.

Veliko delamo. Precej hitimo. Težko se ustavimo. Živimo v času, ko zares nimamo časa. Ali pa si ga samo ne vzamemo, ker se nam zdi, da bi ga bilo nespodobno imeti na pretek. Delovni procesi nas namreč nagovarjajo k nenehni navzočnosti, hitri odzivnosti, stalni dosegljivosti; bili pa naj bi kar se da hitri, produktivni in učinkoviti. Kateri procesi so pripeljali do ideje maksimalnega izkoristka časa, zakaj nas je praznega časa strah in kaj nas je o času in naglici naučila ustavitev javnega življenja?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.