V Nacionalnem muzeju za moderno umetnost v Zagrebu smo si ogledali razstavo Vezi. Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama, v ljubljanski Galeriji Photon pa fotografsko razstavo Jošta Dolinška in Eli Joteve. V sklopu projekta Kulturni evro je bil v Kinu Šiška leta 2019 izbran Performans za glas, čelo in gib Mala dela, ki so ga danes premierno predstavili na spletu. Več pa tudi o biografiji Ljudmile Saraskine Dostojevski v prevodu Boruta Kraševca.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V četrtkovi oddaji Dobro jutro bo najprej Nastja Kramer Pesek poskrbela za zdrav zajtrk. S kolegi iz športnega uredništva se bomo posvetili finalu DP v hokeju, mednarodnemu hokejskemu turnirju, ki bo potekal v Ljubljani, in začetku EP v slalomu na divjih vodah. V svetovalnih minutah pred osmo uro bomo odkrivali mite in resnice o gorivu. V Domači lekarni bomo govorili o moči zelenega – zeleni zelenjavi, v rubriki Te male živali pa bomo gostili igralca Miho Rodmana in njegovo psičko Mio. Spoznali bomo zmagovalca naše akcije Moj vrt je lahko balkon, zanimive prispevke pa pripravljajo tudi naši koprski in mariborski kolegi.

Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo. V drugem delu se v Kamniško-Savinjskih Alpah odpravimo v navpično steno Lučkega Dedca. Alpinistki Marija Jeglič in Eva Dolenc splezata Centralni steber, ki je kar nekaj časa veljal za najtežjo plezalno smer v naših gorah. Vzpon se prepleta s humorjem, razposajenostjo in pogledi obeh plezalk. Zgodbo dopolnjujejo alpinistka Marjana Šah Štrok, gorski vodnik Milan Romih in zgodovinar dr. Peter Mikša.

Kako lahko sodišče nič hudega slutečemu človeku zaplete življenje, pa čeprav ne nujno v negativnem smislu?! Zakaj se Rajc ubada s prometom na letališčih, Polkovnik z varnostjo in zaščito, Arhitekt pa brska po spominu na svojo diplomsko nalogo? Ali so barjanski avioni podvrsta v aviaciji? Ali ima zemeljska stevardesa licenco za letanje? Ob vsem tem pa Zdravko pripravlja življenjski foto projekt: očka Zdravko za otročka.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Življenje se je marca lani ustavilo, ozračje pa je spominjalo na turoben čas osamosvojitvene vojne, le da je takrat pred tedanjim hotelom Turist pri RTV-ju prek ceste stal »krpan« ljubljanskega potniškega prometa, je zapisal avtor Dosjeja Edvard Žitnik. Če od koga, je javnost pričakovala, da se v objektivno težkem času osrednja medijska hiša ne umakne v karanteno. Od izbruha pandemije covida 19 je Radiotelevizija Slovenija bolezni posvetila na stotine ur programa. A osameli hodniki na Kolodvorski so pred vse zaposlene, od generalnega direktorja zavoda do receptorja, vsak dan postavljali nešteta vprašanja in dileme, na katera ni bilo vedno enoznačnih odgovorov. Ustvarjati kakovosten program v izrednih razmerah, v skladu s pričakovanji javnosti in zahtevami stroke, ni bilo nekaj samo po sebi umevnega. Kot vedno je »nacionalka« delila usodo Slovenije, v dobrem in slabem; bila je zrcalo razmer, ki objektivno niso bile lahke, hkrati pa je bila dnevno tudi na prangerju, da! morda tudi upravičenih kritik. Gledano v retrospektivi, s časovno distanco: samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo na dan privrelo klasično neskladje med poslanstvom medijske hiše v službi javnosti na eni ter politiko na drugi strani. V dosjeju »Leto dni pozneje« ne boste odkrili nič spektakularno novega, nič, kar bi si v dnevnem pogonu »produkcije informacij« zaslužilo mesto na naslovnicah ali v udarnih terminih informativnih oddaj. A s privilegijem pogleda nazaj in razbremenjeno »udarnosti za vsako ceno« boste morda dogodke, izjave, poteze, odločitve … protagonistov covidne krize v Sloveniji ugledali, doumeli v vsaj malo drugačni luči, iz drugega zornega kota, morda celo z več razumevanja … Ali pa bo to le potrdilo vaša znana prepričanja, ki ne puščajo dvoma, kajti televizijska slika – dejanja, besede, izrečene, napisane, zabeležene … – je ostala in ta ne dovoli dvoma! Čeprav smo imeli srečo in nas je bolezen morda obšla, piše Edvard Žitnik, smo o življenju v svoji državi v preteklem letu dobili pomembno in dragoceno lekcijo.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Cicely vsako leto zajamejo vetrovi, ki neprijetno vplivajo na razpoloženje ljudi. Ti postanejo vzkipljivi in nestrpni. Joel to občuti na lastni koži, ko izziva Maggie in ga ta mahne. Marilyn zaradi slabega vetra ne pride v službo. Maurice, Ed in Chris postavljajo novo radijsko anteno na strehi, ko Mauriceu zdrsne in ga pred padcem v globino reši Chris. Maurice noče ostati njegov dolžnik, zato si beli glavo, kako bi se mu oddolžil. V Cicely je zaneslo čredo ovac brez gospodarja.

NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1993
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

Aprilske pozebe. Nizke temperature so prizadele cvetoče sadno drevje tudi v Porabju.
„Železna zibeu”. Daljša pripoved Milivoja Mikija Roša je prežeta s čarovnijo.
Razstava o zgodovini industrije. V Monoštru je nekoč delovala vrsta tovarn.
Materinski dan. Na Madžarskem letos praznujemo matere 2. maja.

A Súlypont című adásban Horváth Ferenccel, a Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsának elnökével beszélgetünk a nemzetiségi beruházásokról a Muravidéken.

V oddaji Težišče se bomo s predsednikom Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferencem Horváthom pogovarjali o narodnostnih vlaganjih v Prekmurju.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Les je odličen naravni material. Njegova slabost pa je, da se pod vplivom temperature in vlage razteza in krči. To njegovo slabost lahko premagamo tako, da mu dodamo neki drug material. Če mu dodamo polimer, bo postal stabilen, trdnejši in obstojnejši! In tako bo postal kompozitni material.
Eden prvih kompozitnih materialov je bilo blato pomešamo s slamo, ki je omogočalo trdnješe in obstojnejše gradnje. Danes pa poznamo celo vrsto kompozitnih materialov, ki imajo neverjetne lastnosti. So lahki, trdni, močni, elastični. Zato so iz modernih kompozitnih materialov narejeni balistični ščiti, športna oprema, deli gospodinjskih aparatov, avtomobilov, jadrnic, letal. Kompozitni material pa je tudi pametno steklo.

Zjutraj, še preden vstanemo iz postelje, brskamo po telefonu v iskanju najaktualnejših novic, preverjamo jih tekom dneva, preverimo jih tudi tik pred spanjem. Drsamo po zaslonih naših pametnih naprav in sledimo novicam. Čeprav so slabe in čeprav vemo, da slabo vplivajo na nas, ne moremo prenehati. Drsenje v temo ali 'Doomscrolling' je v času epidemije koronavirusa postal globalni družbeni fenomen. Tudi sami drsite v pogubo? Preverite v oddaji Na kratko.

Danes je mrzel in meglen dan. Kasija in Konrad zgradita splav, da bi odveslala na skrivnostni otok sredi jezera. Upata, da bosta tam našla gobe, ki jih potrebujeta, da zanetita ogenj. Ko dosežeta kopno, Konrad navdušeno raziskuje nov kraj in naleti na mnoge zanimivosti. Presenetljivo odkritje jima razkrije, da v resnici sploh nista nikamor odpotovala. Otok še vedno leži na obzorju izven njunega dosega.

Muk in Lucijan kolesarita okoli sveta. Spoznavata nove kraje in ljudi. Sta najboljša prijatelja in se veliko pogovarjata. Muk je radoživ in drzen, Lucijan pa previden in skrben. V njunih pogovorih je veliko modrosti in vedno tudi humorja.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V Tarči o tem, kako velika je lahko sla po medijih, ki se ji ni uspela upreti nobena vlada. Tik pred prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije se je tako imenovana vojna vlade z mediji tako zaostrila, da se je ustavilo financiranje Slovenske tiskovne agencije, za njen obstanek in preživetje novinarjev se borijo z zbiranjem donatorskih sredstev. Kdo ima v slovenskem medijskem prostoru največji vpliv?

V Globusu o iskanju Evrope po meri Evropejcev. Politika želi z enoletno Konferenco o prihodnosti Evrope slišati glas prebivalcev. Ga bo tudi upoštevala? Kako bomo premagali krize, ki bremenijo skupen evropski razvoj? O kakšni Evropi sanjajo mladi?

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V nocojšnji Kulturi bomo med drugim predstavili knjižno noviteto zgodovinarke Mateje Ratej Svastika na pokopališkem zidu. Poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja. Ogledali smo si francoski celovečerni animirani film Prinčevo potovanje, pustolovščino, ki poudarja prijateljstvo med generacijami in strpnost do drugih ter usmerja pozornost v združevanje in ne razdvajanje. Obiskali pa smo tudi skupinsko razstavo Preblizu, predaleč v galeriji Equrna.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V oddaji Osmi dan bomo predstavili pravkar odprto razstavo Večje od mene – Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije v italijanskem nacionalnem muzeju 21. stoletja MAXXI v Rimu. Razstava kustosinje Zdenke Badovinac je že pred časom dvignila veliko prahu pri nas, saj se je Slovensko veleposlaništvo v Rimu odločilo, da je ne bo podprlo. Razstava v najpomembnejšem muzeju sodobne umetnosti v Italiji bo predstavila sodobno umetnost z območja nekdanje Jugoslavije, sodelovali bodo številni slovenski umetniki. Razmišljali bomo o temi, ki nenehno spremlja vizualno umetnost, o vprašanju avtentičnosti. Ponaredki in kopije v vizualni umetnosti niso redkost. Za trgovino z rožjem in drogami je trgovina z umetniškimi deli tretja najbolj donosna trgovinska menjava na svetu. Mnoga dela seveda niso avtentična, morda je celo do 40 odstotkov ponujenih del ponaredkov, nekateri umetniki, denimo Salvador Dali, pa so celo sami odobrili nastajanje del pod njihovim imenom, ki so jih izdelali drugi. O ponaredkih v umetnosti smo govorili z avtorjem knjige o tej temi, nemškim umetnostnim zgodovinarjem Hubertusum Butinom. V oddaji bomo spremljali tudi spremembe ukrepov na področju kulture. Že več kot leto dni je javno življenje praktično ustavljeno. Kaj to pomeni za kulturno-ustvarjalni sektor, ki je tesno povezan z dogodki, in v kakšnem položaju so se znašli prekarni delavci, ki ne morejo opravljati svojega dela? In še o eni najdlje predvajanih oddaj na naši televiziji. 40 let je minilo, odkar je v nedeljo zjutraj s TV-zaslonov prvič pokukal Živ žav. Uredniki javne televizije že od prvega trenutka skrbijo, da imajo naši najmlajši gledalci na voljo nabor najkakovostnejših risank, pa tudi za to, da so za slovensko občinstvo prilagojene na najvišji ravni.

Zamisli Karla Marxa so v svetu vse bolj priljubljene, eno izmed držav nekdanjega komunističnega bloka pa vse bolj trgajo aparatčiki in obveščevalci. Mlada Bolgarka je odprla dedkove spise, da bi razumela preteklost in ugotovila, zakaj je socializem propadel. Njen ded, filozof in anglofil, je v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja simpatiziral s socialističnimi idejami, leta 1944 pa je zbežal v gore in se pridružil opoziciji, imenovani »Gorjani«. Ko je prebrala datoteko »Zver« je njegova mlada vnukinja spoznala, da »rdeča zver« nikoli ni zapustila Bolgarije. Restavrirala je kolektivni spomin generacij, ki so bile tako daleč vsaksebi.

Les je odličen naravni material. Njegova slabost pa je, da se pod vplivom temperature in vlage razteza in krči. To njegovo slabost lahko premagamo tako, da mu dodamo neki drug material. Če mu dodamo polimer, bo postal stabilen, trdnejši in obstojnejši! In tako bo postal kompozitni material.
Eden prvih kompozitnih materialov je bilo blato pomešamo s slamo, ki je omogočalo trdnješe in obstojnejše gradnje. Danes pa poznamo celo vrsto kompozitnih materialov, ki imajo neverjetne lastnosti. So lahki, trdni, močni, elastični. Zato so iz modernih kompozitnih materialov narejeni balistični ščiti, športna oprema, deli gospodinjskih aparatov, avtomobilov, jadrnic, letal. Kompozitni material pa je tudi pametno steklo.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.