Ogledali smo si razstavo o Danteju v Raveni v Italiji in prebrali delo Kapitalistični realizem Marka Fischerja. Pogledali bomo na nekaj odrov po svetu, ki se počasi izvijajo iz primeža pandemije. Svoja vrata je za občinstvo odprla tudi Stara elektrarna v Ljubljani.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V četrtkovem Dobrem jutru vas pozdravimo s svežimi novicami in prometnimi informacijami. Najprej bomo podali predlog zdravega zajtrka. V mitih in resnicah bomo preverjali mite in resnice o astmi. V domači lekarni bomo tokrat podali predloge, kako vse si lahko pomagamo s trpotcem. V malih živalih pa bomo spoznali pse dalmatince, ki so gluhi in se odzivajo na znakovni jezik. Pridružili se nam bodo tudi kolegi iz Kopra in Maribora. Nadaljujemo pa tudi z akcijo Moj vrt je lahko balkon!, kjer bomo preuredili vaš balkon. Dobro jutro in vse bo dobro!

Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo. V tretjem delu se v Karavankah nad Tržičem spoznamo z drugačnim, bolj športno plezalnim alpinizmom. Petra Klinar Stražar in Luka Stražar sta zakonski par in soplezalca. V steni Begunjščice splezata Šentansko smer, vzpon pa se prepleta z njunim pogledom na alpinizem in specifiko partnerskega odnosa.
Zgodbo dopolnjujejo alpinistka in geografinja Dr. Irena Mrak, alpinist Klemen Premrl in zgodovinar dr. Peter Mikša.

Kaj se lahko zgodi, če te »obišče« čisto zaresen mafijozo? In od tebe zahteva plačilo? Helga ne ve, kaj storiti. Ali naj kar izdihne, ali naj odneha s plemenito dejavnostjo točenja opojnih in drugih pijač ali naj posluša nasvete svoje hčere? Iz te strašne predsmrtne groze jo rešijo prijatelji Vrtičkarji, ki so od prvega do zadnjega vsi prvovrstni »profesorji za mafijo«.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Po katalonskem referendumu za neodvisnost leta 2017 se je zdelo le še vprašanje časa, kdaj bo na evropskem zemljevidu zarisana nova neodvisna država. Rezultat referenduma je bil jasen, ljudstvo je glasno in demokratično povedalo, kje in kako vidi prihodnost. A štiri leta pozneje se zdi, da so sanje Kataloncev nasedle na čereh neizprosne politične realnosti in da prizadevanje za katalonsko neodvisnost izgublja politični zagon. Kje se je zgodila napaka, da se Kataloncem slovenski scenarij ni posrečil, in kakšna je njihova prihodnost v Španiji, ki so jo hoteli zapustiti? Voditelj: Edvard Žitnik.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Mike je zapustil Cicely in Maggie, da bi pomagal reševati Zemljo. Marilyn prejme elegantno vabilo, napisano na dragocen papir z zlatimi črkami in zapečateno z voskom. Maurice jo vabi na gala večerjo. Joel je presenečen, da njegovega vabila ni med pošto. Njegova jeza se počasi stopnjuje, ko spozna, da so na slavnostno večerjo vabljeni vsi, razen njega. Pri Mauriceu potekajo divje priprave na bogato in drago večerjo, ko se pojavi Adam in seveda vse skritizira.

NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1993
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

Mikser je posvečen 25. aprilu, prazniku osvoboditve Italije izpod nacifašizma. Z zgodovinarjem dr. Gorazdom Bajcem, se voditeljica Lucija Tavčar, ob raznih prispevkih, pogovarja o pojmu antifašizma v zgodovini in danes. Izhodišče za razmišljanje o tem je predlog zakona ljudske intcijative proti fašistični in nacistični propagandi, znan z imenom zakon »Stazzema«, o katerem bo spregovorila tržaška občinska svetnica Valentina Repini, prof. filozofije Pier Aldo Rovatti je pojma fašizma in antifašizma uokviril z gledišča svoje stroke, iz Benečije prihaja zgodba duhovnika Antonia Cuffola, ki so jo upodobili tudi v obliki stripa, projekt popisa spomenikov SKGZ-ja »Spomeniki prihodnosti« pa predstavilja koordinatorka Martina Budin. Režija Živa Pahor, uredništvo Mairim Cheber, Alenka Florenin, Jan Leopoli, Živa Pahor in Lucija Tavčar.

Az adás tartalma:

- a nők társadalmi befogadása (Lendvai Tévéstúdió);
- pásztorképzés (Erdélyi Magyar Televízió);
- a Happy-Dogs kutyanyakörvek készítője (Szlovákiai Magyar Televíziós Hírportál);
- egy fotós, aki kenyérsütéssel pótolja a kieső jövedelmet (Erdélyi Magyar Televízió);
- Ruzsics Julianna mesterkozmetikus (Drávatáj magazinműsor);
- változtak a jegyespárok elvárásai (Újvidéki Televízió);
- megnyílt a Jeli Varázskert (Szombathelyi Televízió);
- elkezdődött a szezon a Balatonnál (Keszthelyi Televízió).

Vsebina oddaje:

- družbena vključenost žensk;
- izobraževanje pastirjev;
- Happy-Dogs ovratnice za pse;
- fotograf, ki izpad dohodka nadomešča s peko kruha;
- mojstrica kozmetičnih del Julianna Ružić;
- spremenila so se pričakovanja mladoporočencev;
- odprtje Arboretuma Jeli;
- začetek poletne sezone na Blatnem jezeru.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V Sloveniji imamo okoli 1300 manjših in večjih jezer in 28.000 kilometrov površinskih rečnih tokov. Njihova vodna in priobalna zemljišča imajo velik pomen in vpliv. Kje pa so ta površja na kraških poljih? Kako ta zemljišča vplivajo na kakovost površinskih vod in na našo pitno vodo.

Brez umetne inteligence si danes težko predstavljamo vsakodnevna opravila, kot so spletno nakupovanje, uporaba spletnih brskalnikov, uporaba govornih asistentov. Za številne raziskovalce pa je umetna inteligenca med drugim nepogrešljiva pri obdelavi velike količine podatkov in bolj avtomatiziranem procesu dela. Na katerih področjih jo še uporabljamo in kaj vse nas čaka v prihodnosti? Več v oddaji Na kratko!

Konrad prepriča Kasijo, da bi nocoj taborila pod zvezdami. Vztraja, da mu Kasija pove strašljivo zgodbo, kar jo neizmerno prestraši. V grmu zašelesti in splet dogodkov prepriča Kasijo, da je na njuni sledi strašna pošast. Ko se mora soočiti s pošastjo, pa odkrije resnico, ki sploh ni tako strašna.

Navdušeno oboževalko tenisa zmoti skupina želv, ki se pojavi na tribuni.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V Tarči: organizator koncertov zdaj dela kot prevoznik pošiljk v Nemčijo, slovenski mojstri osvetljave in odrski delavci pa v Avstriji postavljajo gradbene odre. Bo zdaj le zaživela tudi kulturna dejavnost, ki se je prva zaprla? Zakaj je lahko v trgovskih središčih in na terasah lokalov vse polno ljudi, predstavo na manjšem odru pa si lahko ogledata dva gledalca?
V Globusu: o izzivih in pasteh umika ameriških sil iz Afganistana. Kako pripravljena je država na zagotavljanje varnosti svojih državljanov? Bo konec vojne prav tako krvav, kot je bil njen začetek?
V Točki preloma: o napovedani davčni reformi in uvedbi socialne kapice – gre res za večjo konkurenčnost gospodarstva ali za davčno darilo najpremožnejšim? Kako bo država nadomestila izpad prihodkov? In kolikšna so tveganja za stabilnost javnih financ?

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocoj v Kulturi tudi o razstavi z naslovom Naslednjih 21 dni bo ključnih v galeriji Škuc v Ljubljani, v Galeriji Velenje smo obiskali razstavo Predih/Ko čas zastane, tiho otrpnem oblikovalke stekla Tanje Pak. Predstavljamo vam tudi roman avtorice Pavle Horakove-Teorija čudnosti.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V oddaji Osmi dan bomo predstavili zanimivo zgodovinsko ozadje in vizijo pravkar prenovljene ljubljanske meščanske Vile Zlatica, ki je bila dom narodnega buditelja, antifašista in priljubljenega župana Ivana Hribarja. V vili je sedaj na ogled muzejska zbirka, posvečena bivalni kulturi ljubljanskega meščanstva in delu župana Hribarja, svoj program pa bo v njej izvajal Forum slovanskih kultur, saj je bil Ivan Hribar povezovalec slovenskega prostora in sorodnega slovanskega sveta.

Obiskali smo razstavo Vezi: Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama, ki je na ogled v Nacionalnem muzeju za moderno umetnost v Zagrebu. Nastala je v sodelovanju z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in osvetljuje nekatere povezave med slovenskimi in hrvaškimi umetniki.


V Mestni galeriji Nova Gorica smo si ogledali razstavo slovenskih slikarjev z naslovom Slikarstvo zdaj!, Painting Now! Kustos aktualne razstave v Novi Gorici Andrej Medved je pri pripravi poskusil z drugačnimi izhodišči. K sodelovanju je povabil 13 umetnikov, rdečo nit pa lahko razberemo že iz naslova: gre za novo slovensko slikarstvo, ki nastaja v tem trenutku.

In še zgodba o uspehu: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je po dvajsetih letih prizadevanj pridobil v last tapiserije Marija Preglja. Cikel osmih tapiserij za butik Koteks Tobusa (kasneje KOTO) v Ljubljani je Pregelj snoval leta 1966. Muzej je že od leta 2000, ko je v restavratorski atelje za tekstil sprejel cikel osmih Pregljevih tapiserij, povezan z dolgo zgodbo reševanja dragocene umetniške zbirke enega najpomembnejših avtorjev visokega modernizma.

Slovenski avdiovizualni sektor v hudem krču čaka: vlada bi morala že pred tremi meseci potrditi svet Slovenskega filmskega centra, da bi lahko stekli finančni in programski načrti ter črpanje že odobrenega denarja. Čaka pa tudi na implementacijo evropske direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, po kateri bi tudi za avdiovizualne ustvarjalce končno začele veljati na področju glasbe in literature že uveljavljene pravice do pravičnih nadomestil za javno rabo njihovih del.

Victor Hugo (1802–1885), francoski pisatelj, pesnik, dramatik, akademik in državnik, velja za enega najvplivnejših romantičnih pisateljev 19. stoletja.

Leta 1848 je bil Victor Hugo razpet med družino, ljubicama in političnim vrenjem. Zavedni republikanec, evropski mislec (v nagovoru na mirovnem kongresu v Parizu leta 1849 je omenil Združene države Evrope), ki je zaslovel z romanom Notredamski zvonar (1831), je bil izvoljen za poslanca Druge republike. Leto kasneje, leta 1849, je imel odmeven govor, v katerem je pozval h koncu revščine, v drugih govorih se je zavzemal za splošno volilno pravico, izobraževanje otrok in za odpravo smrtne kazni.
Ko je leta 1852 na oblast prišel Louis Napoleon (Napoleon III.), ga je Hugo javno kritiziral in označil za izdajalca Francije, zaradi česar je moral zapustiti domovino. Nekaj časa je bival v Bruslju, nato na Jerseyu, od leta 1855 do 1870 pa na otoku Guernsey. V tem obdobju je izdal v Franciji prepovedan politični pamflet in nekatera najboljša dela, med drugim lirična Premišljevanja (1856), epsko Legendo stoletij (1859) in humanistični roman Nesrečniki (1862). Po družbenih spremembah leta 1870 se je vrnil v Pariz, kjer je doživel navdušen sprejem.

1. del:
Pariz, leto 1848. Pri 46 letih je Victor Hugo že slaven, a po smrti hčere Léopoldine še ni sedel k pisanju. Želi končati roman Nesrečniki, a je razpet med ženo in ljubicama, Juliette Drouet in mlado Léonide d'Aunet. Po izbruhu revolucije Hugo podpre razglasitev republike, vendar se boji, da bo socializem družbo pahnil v kaos. Kot poslanec se pridruži stranki rojalistov. Da bi se uveljavil, s sinovoma začnejo izdajati časopis. Čedalje bolj je navdušen nad Louisom Napoléonom Bonapartom, ki se poteguje za položaj predsednika republike.

VICTOR HUGO: ENNEMI D'ETAT / Francija / 2018
režija: Jean-Marc Moutout
v glavnih vlogah: Yannick Choirat, Isabelle Carré, Erika Sainte, Nade Dieu, Angela Molina, Lorenzo Lefebvre, Gaspard Meier-Chaurand, Cosima Bevernaege

V Sloveniji imamo okoli 1300 manjših in večjih jezer in 28.000 kilometrov površinskih rečnih tokov. Njihova vodna in priobalna zemljišča imajo velik pomen in vpliv. Kje pa so ta površja na kraških poljih? Kako ta zemljišča vplivajo na kakovost površinskih vod in na našo pitno vodo.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.