Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

TV Slovenija 1 • sobota, 26. jun. 2021

TV Slovenija 1 • sob, 26. jun.

Brž potegnimo trakec na skrivnostni škatlici, ki sta jo Egon in Oskar dobila v vrečki presenečenja! Kaj se bo zgodilo? Zagotovo nekaj čudovitega, zato hop v zgodbo Čebelice, ki sta jo Voranc in Bor izbrala za tokratno branje. Če ne marate presenečenj, jih boste zdaj vzljubili. Le droben namig: razmislite, kako rešiti balon, zagozden med velike stanovanjske bloke. Res, to je vse prej kot majhen balon!

Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.

Žan je opazil, da je v njegovem novem mestu veliko ugank.
In tudi v njegovi hiši jih je danes polno – v očijevem zelju so luknje, nekdo je pojedel med in Žanov avto je izginil. Oči uči Žana in Borisa, kako se obnašajo detektivi, ki z lupo in beležko rešujejo skrivnostne primere. Kmalu odkrijeta, da je Žanov avto odnesla sraka, da je med pojedla babi in da luknje v zelju delajo gosenice. A kako naj preprečita, da bi gosenice pojedle vso zelje? Žan stisne Mislija in se domisli, da bosta naredila sled, ki bo gosenice odpeljala proč od zelja, naravnost na kompost.

Otroci dirkajo z avti na pedala. Ekipe je določil žreb, in skupaj se znajdeta Kalimero in Hop. Hop bi rad goljufal, da bi premagal Dano, ki se je tudi odločila, da bo goljufala. To je res krivično! Kalimero kmalu ugotovi, da mora tudi sam kršiti pravila, če hoče goljufa ustaviti.

Nejko nikoli ne dobi pošte, kar ga zelo žalosti. Njegovi prijatelji se odločijo, da mu bodo poslali pisma. Ko prejme cel kup pošte, misli, da mu pisma pošilja Zalica, njegova prijateljica iz otroštva. Očitno ga ni pozabila. Komaj čaka, da ji bo odpisal, a njegovo navdušenje spravlja prijatelje v obup.

Iz česa je sestavljeno prav vse okoli nas? Župan Kaj misli, da je vse na svetu iz majhnih sendvičev, toda Zim ve, da ni tako. Naš svet sestavljajo atomi.

Ker Zane še ni v studiu, se Nejko tatinsko odplazi za Zofko in izmuzne piškot … No, skoraj … Zana mu pravočasno prekriža načrt. Tudi Zofi ni najbolj zadovoljna, ker ji Zofkarja kradeta pozornost … Čas je, da situacijo razreši čisto prava policistka … Vas zanima, kako? Pridružite se nam.

Pepe pravi, da se nekaterih strahov ne rešiš nikoli. On se na primer še vedno boji majcenih, gomazečih pajkov. Misliš, da še ni prepozno, da premaga strah pred njimi? To bo poskušal v družbi pogumne in iskrive prijateljice Ronje. Pridi tudi ti!

Pia se je udarila v glavo! Resno! Ni druge razumne razlage za odločitev, da ne bo več vozila taksija in da se bo preselila v Južno Ameriko. Juno in Brina sta že v komisijski trgovini, kjer skušata prodati obleke, ki jih Pia menda ne bo več potrebovala, Hana in Matija raziskujeta, kako izdelamo ključ, Zoja in Til pa hranita krokodila. Medtem pa Firbcologi v studiu točijo krokodilje solze. Pia se namreč ne šali, res odhaja …

Nika in Nik imata po novem Sobotni krompir! V svojo družbo vabita zanimive znane in manj znane goste, lotita se zabavnih in kdaj pa kdaj tudi resnih tem, mlade spodbujata k ustvarjanju in raziskovanju, drug drugega še naprej izzivata z novimi izzivi, preverjata, kaj mladi počnejo ob sobotah in kakšno je bilo otroštvo popularnih …

V četrti oddaji se za uvrstitev v osmino finala pomerijo Žan, Maj in Gašper iz OŠ Franja Malgaja v Šentjurju pri Celju (rumeni) ter Pia, Klara in Maj iz OŠ Miška Kranjca Velika Polana (vijolični). Medtem ko so rumeni strastni bralci knjig, vijolični osvajajo priznanja v dialektih. Obe ekipi se odlično znajdeta pri astronomiji, malo manj pa v prometu. Kdo je bolj spreten v labirintu in kdo ima hitrejše prste, pa v Malih sivih celicah.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.

Desetletna Lena živi na otoku Harris, ki je del otočja Hebridi na severozahodu Škotske. Že zdaj ve, da bi rada nadaljevala tradicijo svojih staršev, to je rejo ovac in kmetovanje, ki sta del kulture in tradicionalnega načina življenja na otoku. Letos se bo očetu prvič pridružila pri zahtevnejših opravilih. Če bo pogumno in odgovorno izpolnila vse naloge, bo lahko z njim odpotovala na otoček Pabbay in tam z drugimi rejci sodelovala pri najzahtevnejših letnih opravilih.

Osvežilna fronta se po več mesecih spet vrača. Ustvarjalci so se lotili aktualne teme in z več plati in na svoj način pogledali na življenje, ki zaradi virusa pogosto poteka na daljavo. Kaj vse v našem življenju poteka na daljavo, kakšna je ljubezen na daljavo, ali je mogoče praznovati rojstni dan na daljavo? Več v prvi oddaji jesenske sezone, v soboto dopoldne na TV SLO 1.

Lojze Peterle je bil prvi predsednik slovenske vlade, ki je izpeljala osamosvojitev Slovenije, potem zunanji minister in evropski poslanec.

Leta 1990 so se na pobudo Jožeta Pučnika stranke, ki so imele v svojem programu osamosvojitev Slovenije združile v koalicijo DEMOS, Peterle pa je postal njen podpredsednik. Strankam, ki so bile v Demosu (SDSS, SDZ, SKD, SLS, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije) je bilo skupno prizadevanje za spremembo političnega sistema in za načela, ki so jih sprejeli v Majniški deklaraciji.
Na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni, 8. aprila 1990, je Demos s 54 odstotki zmagal na volitvah. SKD z Lojzetom Peterletom na čelu je v okviru koalicije dobila največ glasov - 13 %. Tako je Lojze Peterle postal predsednik prve slovenske vlade. 14. maja 1992 je Peterletova vlada dobila konstruktivno nezaupnico. Spomladi 1992 je bil za mandatarja potrjen Janez Drnovšek, SKD se je priključil koaliciji, Peterle pa je postal podpredsednik vlade in zunanji minister. Na tem položaju je Peterle veliko pripomogel k razpoznavnosti Slovenije in vzpostavljanju diplomatskih odnosov v svetu in tudi Evropski skupnosti. Kasneje je bil je bil še enkrat minister za zunanje zadeve, podpredsednik Evropske zveze krščanskih demokratov, predsednik slovenskih krščanskih demokratov, poslanec v Državnem zboru RS, predsednik Komisije DZ za evropske zadeve, član predsedstva Komisije za prihodnost EU ter predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Do leta 2019 je bil poslanec v Evropskem parlamentu v poslanski skupini ELS-ED, podpredsednik Evropske ljudske stranke, podpredsednik Evropskega združenja federalistov (UEF). Poleg tega je dobitnik več državnih in mednarodnih nagrad in odlikovanj.

Dokumentarni portret Lojzeta Peterleta sta pripravila scenaristka Rosvita Pesek in režiser Slavko Hren.

NaGlas! je 15-minutna oddaja Informativnega programa TV Slovenija, ki se posveča etničnim skupnostim z območja nekdanje Jugoslavije, živečim v Sloveniji.
Gre za mozaično oddajo, ki prikazuje kulturne, znanstvene, športne in druge dosežke Albancev, Črnogorcev, Bošnjakov, Hrvatov, Makedoncev in Srbov pri nas. Predstavlja uspešne posameznike, dejavnosti društev in organizacij ter projekte s področja vključevanja priseljencev v slovensko družbo, vse z vidika večkulturnosti in strpnosti. Prispevki so v vseh jezikih narodov nekdanje Jugoslavije.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

13:15
Šport

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

13:20
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej.
Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.

S pomočjo zvezd so naši predniki potovali, gradili in osmislili minevanje časa. Da bi si razložili nebesno dogajanje, so v svojih verovanjih nebo že davno poselili z bogovi in pošastmi. Nemško-ameriška dokumentarna serija tudi s pomočjo prepričljivih animacij pojasnjuje človekovo obsedenost z vesoljem in razkriva, kako se je njegovo razumevanje spreminjalo skozi čas, vse do sodobnega raziskovanja kozmosa na temeljih znanosti, ki je pripeljalo celo do prvega posnetka črne luknje.

1. del: Bogovi in pošasti
V prvem delu odkrivamo, zakaj se je človek sploh začel ozirati v nebo. Z njim si je pomagal pri navigaciji in merjenju časa ter verjel, da je vesolje bivališče nadnaravnih bitij. Preučevanje neba je naposled sprožilo revolucijo, s katero se je rodila sodobna znanost.

Mia si končno prizna, da je zaljubljena v Egona in ko mu kupuje darilo za rojstni dan, trči v Fritza - nekdanjega zaročenca, ki jo je zapustil pred oltarjem. Po srečanju s Fritzem se Egonovo obnašanje do nje spremeni. Fritz je v težavah, ki so skrivnostno povezane z Egonom in prosi Mio, naj mu pomaga.

V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu.
navrtu@rtvslo.si

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

17:10
Šport

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

17:15
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Dokumentarni film Golica je zgodba o sloviti instrumentalni skladbi, ki je po nekaterih navedbah največkrat izvajana skladba na svetu.

To je zgodba o dobri dve minuti dolgi pesmi, ki se je porodila na nočnem delu v tovarni in naredila neverjetno pot po plesiščih, koncertnih dvoranah ter radijskih in televizijskih postajah ter tudi skoraj šestdeset let po nastanku ostala živa v vseh mogočih priredbah.
Igrano-dokumentarni film kar se da zvesto obnavlja zgodbo Golice skozi pripoved osrednjih akterjev ter njunih najbližjih sodelavcev. To je tudi zgodba o enem od evropskih najprepoznavnejših narodno zabavnih ansamblov, o Ansamblu bratov Avsenik. Slavko Avsenik je skupaj z bratom Vilkom in svojimi muzikanti uvedel lasten slog in postal glasbeni pojem. Film je tudi zgodba o razvoju narodno zabavne glasbe v drugi polovici prejšnjega stoletja v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, o nastajanju zabavne glasbene industrije in njenem razvoju prek industrije plošč. Je zgodba o družini, v kateri kraljuje glasba, je zgodba o ljudeh, ki jim je ansambel bratov Avsenik igral, je zgodba o napornih turnejah, ki si jih ne moremo več predstavljati. Je zgodba o radiu in o iskanju tistega posebnega zvena. Vse to ob zaradi ene same pesmi, ki jo lahko ponovimo neštetokrat in vsakokrat zazveni kot nova.

Dr. Ivan Oražen ni bil le zdravnik, temveč tudi človek revolucionarnih pogledov, domoljub, ki se je bojeval za osvoboditev slovenskega naroda izpod Avstro-Ogrske. Premoženje je zapustil Medicinski fakulteti. V Oražnovem dijaškem domu še danes prebivajo mladi, ki študirajo medicino.

Dr. Ivan Oražen (1869–1921) je bil nezakonski otrok, ki se je proti mamini volji vpisal na študij medicine na Dunaju. Ko je bil star enaintrideset let, se je vrnil v Ljubljano. S poroko s pivovarnarjevo hčerko je obogatel, vendar ostal še naprej skromen. Leta 1906 je bil izvoljen v mestni svet, kasneje pa tudi za poslanca v deželnem zboru. Imel je zasebno prakso v Wolfovi hiši, ki je bila last njegovega tasta. Zaradi nenehnih razočaranj, ki jih je doživljal v deželnem zboru, je tega zapustil in se posvetil stroki, sokolstvu in ženi. Po začetku prve svetovne vojne je delal kot zdravnik prostovoljec v rezervni bolnišnici. Kmalu po ženini smrti je napravil prvo verzijo oporoke in jo nato še nekajkrat spremenil. Vse je zapustil Medicinski fakulteti z namenom, da ta uporabi premoženje »za ustanovitev in vzdrževanje zavoda Oražnov dijaški dom, v katerem naj dobe prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski, ubogi medicinci slovenskega, srbskega in hrvaškega plemena, ki študirajo v Ljubljani…«. Zapisal je, da lahko v domu prebivajo tudi študentje nemedicinci, nikakor pa ne bogoslovci!
Oražnovo sorodstvo je oporoki nasprotovalo, vendar brez uspeha. Hiša na Wolfovi in Dolenjski cesti v Ljubljani še danes nudi brezplačno bivališče številnim študentom in študentkam.

»Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu.«
2 Kor 8,9
Razmišlja Jure Sojč

Lahkoverna Viola pusti, da jo Mikec in Podkrinkec ogoljufata v igri z lončki, in izgubi vse svoje premoženje. Apolon ji kmalu odpre oči. Ker Mikec in Podkrinkec ne moreta iz svoje kože, ju tudi Viola z igro ujame na limanice.

18:55
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

18:57
Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

19:40
Šport

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

19:55
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Tradicionalni gala koncert Poletna noč bo letos posvečen Tadeju Hrušovarju.
Spominjamo se ga kot izjemnega glasbenika, skladatelja in pevca, ki je bil član legendarnih zasedb Bele vrane in Pepel in kri, za katero je napisal skladbo Dan ljubezni.
Ob Simfoničnem orkestru in Big Bandu RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla bodo nastopili: Nuša Derenda, Helena Blagne, Alenka Godec, Damjana Golavšek, Simona Vodopivec Franko, Ana Dežman, Saša Lešnjek, Teja Leskovšek, skupina Pepel in kri, trio Eroika, Oto Pestner, Miran Rudan, Bernard Hrušovar, Alex Volasko, Bojan Cvjetićanin, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija ter posebna gostja Ditka Haberl.

Napoleon Bonaparte se je vsaj šestkrat soočil s smrtjo in ji ušel. Do živega mu niso mogli ne podtaknjeno razstrelivo na vozu, mimo katerega se je peljal s svojo kočijo, ne strup ob poskusu samomora. To ga je navdalo s prepričanjem, da je izbranec usode, da je nepremagljiv. Animirano-dokumentarna oddaja ob 200. obletnici smrti generala in cesarja Napoleona I. poda psihološki profil znamenitega francoskega vodje.

NAPOLEON, DESTINY AND DEATH / Francija / 2021 / Režija: Mathieu Schwartz

V Poročilih ob 22.00 uri se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

22:20
Šport

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

22:30
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Rudar v zapuščenem zasavskem rudniku odkrije posmrtne ostanke tisočih žrtev iz časa po drugi svetovni vojni. Da bi jim omogočil dostojen pokop in s tem ohranil lastno človečnost, se zoperstavi zunanjemu svetu. Skozi oči priseljenca se razkriva temna plat slovenske zgodovine, v rudarjevi preprosti in topli človečnosti film nakazuje rešitev za kompleksne razkole med ljudmi.

Igrani film Hanne Slak je nastal po življenjski zgodbi zasavskega rudarja Mehmedalije Alića in njegovi avtobiografiji Nihče.

Festivali, nagrade: 20. Festival slovenskega filma: vesna za režijo, glavno moško vlogo in montažo. Slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja. Tekmovalni program, Varšava 2017.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

0:29 - Napovednik
Sedmi pečat - vrhunci sedme umetnosti, ob sobotah zvečer
0:31 - Napovednik
Hudičeve igre (I.), ameriško-italijanska nadaljevanka, 9/10
0:32 - Napovednik
Nov začetek, ameriški film
0:36 - Napovednik
Tatinski bankirji, francoska dokumentarna oddaja
0:30 - Napovednik
Judo: svetovno prvenstvo, prenos iz Budimpešte
0:19 - Napovednik
Tenis - odprto prvenstvo Francije: B. Krejčikova : A. Pavljučenkova, finale (Ž), prenos iz Pariza
0:35 - Napovednik
Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, od 9. do 13. junija 2021
0:27 - Napovednik
Ritmična gimnastika - evropsko prvenstvo, Varna
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov