V nedeljo se bo končal poletni del Kampanijskega gledališkega festivala v Neaplju in Janko Petrovec si je ogledal predstavo Confíni oziroma Meje - ravenske gledališke skupine ErosAntEros, ki jo bomo lahko videli tudi na Primorskem poletnem festivalu v Izoli. V sklopu koncertnega cikla Mala terasa v klubu Cankarjevega doma, smo obiskali koncert violinista Alexandra Balenescuja. V Galeriji Vžigalica smo si ogledali razstavo Name: Čas bo pokazal, izbor umetniških izjav in posegov v urbani prostor, na ljubljanskem gradu pa fotografsko razstavo »I Shadow« Alana Gelatija.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Poletno jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.

Beatrice in Laura pripravljata zabavo za svoj 18. rojstni dan. Angelica razkrije svojim staršem, da jo čaka naporno zdravljenje raka, dvojčicama pa noče s tem pokvariti praznovanja. Nazadnje Laura to po naključju odkrije in novica jo tako potre, da se hoče odpovedati zabavi. Umberto se razide z Martino, s katero se je sestajal, odkar z Lauro nista več par. Pietro se odloči, da je življenje prekratko, da bi ga zapravljal s pretiranim stiskaštvom. Nunzii obljubi, da ne bosta več začasno živela v arhitekturnem biroju in da si bosta kupila stanovanje, naj stane, kar hoče.

Luka Skadi je gej iz majhnega mesta v Sloveniji, kjer je že zgodaj izkusil predsodek proti
LGTB skupnosti. Te izkušnje so mu "pomagale", da si je okrepil samozavest. Luka pa je doživel zgražanje tudi med geji v skupnosti. Rad se šali, da je gej in čuden tudi na mnogo drugih načinov. Luka je izvajalec preoblačenja in poudarjanja ženstvenosti, kar pa je lahko za mnoge geje problematično. Ti so mnogokrat razočarani zaradi lastne poudarjene ženstvenosti. Luka uživa v pozornosti, ki jo pritegne kot »drag queen«, vendar pravi, da je to zabava in beg pred resničnostjo - pretiravanje lahko človeku pomaga premagati strah pred seboj.
Režija: Maja Pavlin

Mokul Mošarof je tekstopisec, ki je svoje življenje posvetil pisanju pesmi. Ima zbirko dnevnikov, kjer piše svoje pesmi, ki jih je zdaj že več kot tri tisoč. Njegova versko
konzervativna skupnost ga slabo sprejema in večkrat kritizira. Njegova družina prav tako ne podpira njegove strasti.
Ker občuti bližino smrti, se mu zdi, da bo vse njegovo delo izgubljeno. Zato vsak dan porabi za arhiviranje svojih pesmi na družbenih omrežjih.
Režiserja: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah

Juan (z vzdevkom @pxssypapi) je bil kot dojenček posvojen iz Kolumbije. Posvojil ga je frizijski par na Nizozemskem, vendar se ni dobro izšlo. Juan meni, da za posvojitelja ni bil takšen sin, kot sta si zamislila in da je bil drugačen od njiju v mislih, ravnanju in ljubezni. S spreminjanjem telesa je našel način za prebolevanje preteklih travm, toda pravi demoni so še vedno njemu.
Režiser: Rishi Chamman

Življenje se čez noč lahko obrne na glavo. Mojca prejme pismo, ki obeta bogato zapuščino in Mojco spremeni v bogato dedinjo. Celotno dogajanje pa se še najbolj dotakne Irme, ki postane Mojčina zaveznica in najboljša prijateljica. Počne stvari, na katere še včeraj sploh ne bi pomislila in na videz nesebično pomaga Mojci pri izpolnjevanju vseh zapuščinskih zahtevkov. Jima bo uspelo?

Duh japonske kulture je bil spočet v Kjotu, stari prestolnici, se skozi stoletja kalil in brusil ter ohranil vse do danes. Svetovno prepoznavna japonska kakovost izvira prav iz tega mesta. Dokumentarna serija predstavlja tradicije tega središča, stare obrti in mojstre, pa tudi nova znanja, vse od tkanja do kulinarike.

3. del:
V tretjem delu še naprej spoznavamo kjogaši, kjotsko slaščičarstvo, in domiselnost slaščičarjev, ki posnemajoč naravo iz preprostih sestavin ustvarjajo umetelne krizanteme, polžje hišice in druge sezonske in praznične dobrote.

MADE IN KYOTO / Japonska / 2014-2018

Ob praznovanju 30-letnice samostojne Slovenije znanost pogosto ostaja v senci politike in gospodarstva, čeprav lahko z gotovostjo rečemo, da slovenski znanstveniki s svojimi dosežki posegajo v svetovni vrh. Pa naj gre za astrofiziko, fiziko osnovnih delcev, raziskave človeškega genoma in medicino ali pa strojno učenje in umetno inteligenco. Kaj je dosegla Slovenija na področju znanosti pred osamosvojitvijo in po njej – o tem v oddaji »Slovenija – 30 let: dosežki v znanosti«. Voditeljica: Vida Petrovčič.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Velika goba
Maggie se odpravi reševat življenje Joelu, ker sanja, da se je pogreznil v živi pesek. Počuti se krivo, ker je zaradi nje odšel v divjino, zato hoče preprečiti, da bi končal v preranem grobu, kot so njeni prejšnji partnerji. Joel ji zagotovi, da je ni zapustil. Še vedno sta eno, podobna gobi, ki se razrašča. Pri dr. Capri in njegovi ženi Michelle se za nekaj dni naselita starejša zakonca, po njunem odhodu pa gostitelja spoznata, da sta osamljena. Ed odkrije zdravilo proti pasovcu, vendar zaradi nereda v stanovanju ne najde več recepta za čudežno mazilo.


NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1995
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Paul Provenza, Teri Polo, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Kedves Nézőink, a mai Nagyító alatt című adásunk témája a járványok kultúrtörténete.

Drage gledalke in gledalci, tema današnje oddaje Pod drobnogledom je zgodovina epidemij.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

TV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo predstavlja film o eni najbolj vročih točk biološke pestrosti na svetu, Kostariki.
Ko se je kopno, ki mu pripada tudi današnje ozemlje Kostarike, pred tremi milijoni let dvignilo iz morja, je povezalo življenje dveh velikih celin. Razplamtela se je ena najbolj vročih točk biološke raznovrstnosti na Zemlji. Nikjer na svetu ni toliko habitatov kot v Kostariki, majhni deželi na mostu med Severno in Južno Ameriko. Na ozemlju, ki je le dvakrat večje od Slovenije, živi toliko vrst, da predstavljajo skoraj 5 % svetovne biotske raznovrstnosti. Kostariški neokrnjeni pragozdovi so dom 500.000 rastlinskim in živalskim vrstam. Med njimi so tudi tiste z vrha seznama ogroženosti, kot npr. priljubljena ara macao. Film nas popelje skozi nastanek tropskega deževnega gozda, ki v svojih divjinah skriva mnogo čudes, eksotičnost, smrtonosnost in neverjetno iznajdljivost rastlin in živali. Bogato življenje tropskih favne in flore s strokovnimi razlagami pospremita strokovna sodelavca filma prof. dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo in prof. dr. Tom Turk z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki že vrsto let vodita strokovne študentske odprave v ta mali raj na Zemlji.

Avtorica Anja Čuček
Direktor fotografije Bernard Perme

Dušana Šarotarja smo vprašali, ali živijo na prekmurski strani reke Mure dobri ljudje. V čem je dobrota, ki jo je imel Kranjec v mislih? Vprašali smo ga tudi, ali bi lahko to povest, ki se je vztrajno prijemlje oznaka socialnega realizma, morda raje označili kot prekmurski magični realizem. Podoba in poetika Prekmurja pa se pogosto upovedujeta s stereotipi: v deželi dobrih ljudi onkraj Mure na dimnikih gnezdijo štorklje, v deželi gostoljubja, gibanice in bučnega olja čez ravnico odmeva Kreslinova pesem. V idiličnem okolju ob leseni hiši ob Muri smo se z Vladom Kreslinom zapletli v pogovor o tem, kako v Povesti Katičina pesem zmeraj znova preseka profanost vsakdanjega življenja.

Najljubša Juretova igrača, gospod Dinozaver, se je polomil. Jure obišče trgovino gospoda Lisjaka. Gotovo bo Dinohrup dobra zamenjava za gospoda Dinozavra ...

Slastni prigrizki so preproste in prikupne sličice, ki jih iz različnih živil, zlasti iz sadja in zelenjave, lahko na krožniku sestavi vsak otrok. Zabavno jih je izdelovati, še bolj zabavno pa pohrustati. Dober tek!

Medo in Miša si zaželita prigrizka. Naredita si sendviče in Medo ugotovi, da ti bolj teknejo na izletu. Medveda se tako podata na pot. Ko končno dosežeta cilj, se prigrizka ne moreta lotiti. Najprej ju preganja dež, potem mravlje, na koncu pa jima race ukradejo sendviče. Vsa utrujena jim sledita na vrh hriba, kjer ju prevzame lep razgled. Race jima prepustijo sendviče, ki so res bolj okusni kot doma.

Medo in Miša sta za vas pripravila svoje slastne recepte.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Za čisto pitno vodo gre, pravijo pobudniki referenduma o spremembah zakona o vodah. Podpisniki zahteve za referendum so bili zavedeni – za dodatno zaščito pitne vode gre, pa odgovarja ministrstvo za okolje in prostor. Ali spremembe zakona uveljavljajo prakso omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine in ogrožajo podvodna zajetja – ali zaostrujejo pogoje za gradnjo v priobalnem področju in zagotavljajo večjo poplavno varnost?
Kdo zavaja, kdo prikriva, kaj je res in kaj ni? Z zagovorniki in nasprotniki, v soočenju 7. julija ob 20-ih na prvem programu Televizije Slovenija. Da se boste na referendumu lažje odločili.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Na Festivalu Ljubljana nocoj gostuje italijanski filmski skladatelj, pianist in dirigent Nicola Piovani, ki je ustvaril glasbo za več kot 180 filmov, v Kinu Šiška pa smo obiskali koncert Rundek & Ekipa, ki je del festivala Druga Godba. V Ljubljani se je začel festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X, v Mariboru pa so v sklopu festivala Kiblix odprli mednarodno skupinsko razstavo, ki se osredotoča na virtualne svetove danes. Več tudi o filmu Annette, ki smo si ga ogledali na 74. filmskem festivalu v Cannesu.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Priznani bioterapevt, šaman in zdravilec Marjan Ogorevc bo spregovoril o magiji, kot mostu med znanostjo in religijo. Tako je naslov njegove najnovejše knjige, v kateri spregovori o
številnih zlorabah magije, ki jih lahko preprečimo samo z etičnim delovanjem. V pogovoru se bomo dotaknili številnih tem od tehnološkega transhumanizma, umetne inteligence, karmične diagnostike kot Ogorevčeve temeljne terapevtske metode, Axis mundi,..vse do procesa samozdravljenja. Kot je prepričan Ogorevc, je magija vsako dejanje, naš odnos do njega pa določa, ali bo šlo za črno ali belo magijo. Spregovorili bomo tudi o karmičnem dolgu Slovencev, ki nas je pahnil v dramatično situacijo povezano s korona krizo. Vsi smo soodgovorni za stopnjo zavesti na planetu zemlja, zato je še toliko bolj pomembno, da ozaveščamo odnos do narave in živali!
Voditeljica: Marjana Ravnjak

TV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo predstavlja film o eni najbolj vročih točk biološke pestrosti na svetu, Kostariki.
Ko se je kopno, ki mu pripada tudi današnje ozemlje Kostarike, pred tremi milijoni let dvignilo iz morja, je povezalo življenje dveh velikih celin. Razplamtela se je ena najbolj vročih točk biološke raznovrstnosti na Zemlji. Nikjer na svetu ni toliko habitatov kot v Kostariki, majhni deželi na mostu med Severno in Južno Ameriko. Na ozemlju, ki je le dvakrat večje od Slovenije, živi toliko vrst, da predstavljajo skoraj 5 % svetovne biotske raznovrstnosti. Kostariški neokrnjeni pragozdovi so dom 500.000 rastlinskim in živalskim vrstam. Med njimi so tudi tiste z vrha seznama ogroženosti, kot npr. priljubljena ara macao. Film nas popelje skozi nastanek tropskega deževnega gozda, ki v svojih divjinah skriva mnogo čudes, eksotičnost, smrtonosnost in neverjetno iznajdljivost rastlin in živali. Bogato življenje tropskih favne in flore s strokovnimi razlagami pospremita strokovna sodelavca filma prof. dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo in prof. dr. Tom Turk z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki že vrsto let vodita strokovne študentske odprave v ta mali raj na Zemlji.

Avtorica Anja Čuček
Direktor fotografije Bernard Perme

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.