Nocoj v Kulturi o novi knjigi Marcela Štefančiča jr. Zadnji film 2.0, obiskali smo razstavo v galeriji P 74 v Ljubljani z naslovom: Onkraj umetniških skupin-novi umetniški aparati in razstavo Marka Jakšeta v Kibli v Mariboru.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Ana Tavčar in Lorella Flego vas prebujata ob sredah. Čas bo za zdravstvene nasvete s kredibilnimi strokovnjaki, posvetili pa se bosta tudi psihološkim temam in modnim trendom.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Otroški animirani film, sinhroniziran v slovenščino, spominja na znamenito delo za otroke Zverinice iz Rezije.

Mišek Lenivšek nima nič in ima hkrati vse. Ni mu do običajnega življenja, v katerem se veliko dela. Raje se potepa po svetu s kitaro in pesmijo ter tisto, kar potrebuje, poišče pri prijateljih. Teh je v gozdu Hokipoki veliko, sem in tja pa jim ponagaja zviti in nekoliko črnogledi lisjak Zmikavt. Miškam povzroča skrbi, saj je mesojedec. Gozdne živalce se želijo dogovoriti za pravila, ki bi vsem omogočila življenje v miru: vse živali naj bodo prijateljice, nihče ne sme jesti živih bitij; kdor je len in si ne najde hrane sam, je ne sme vzeti drugemu. Zmikavta zelo skrbi, kaj bo odslej jedel. Mišek Polde pa pravi: samo če držimo skupaj in smo prijatelji, si lahko tudi pomagamo.
Animirani muzikal je narejen po norveški književni klasiki in izdelan v tehniki lutkovne stop-motion animacije. Spominja na znamenito risanko Zverinice iz Rezije.

Izvirni naslov: DYRENE I HAKKEBAKKESKOGEN / Norveški lutkovni animirani film, 2016 / Režija: Rasmus A. Sivertsen / Scenarij: Thorbjørn Egner (knjiga), Karsten Fullu / Igrajo: Nils Jørgen Kaalstad, Stig Henrik Hoff, Steinar Sagen

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Italijanski otok Sicilija ima bogato kulturno dediščino, na kar pogosto pozabljamo. Arheologinja Simonetta David, ki živi v Palermu, nas bo ob izkopaninah popeljala skozi preteklost. Odpravili se bomo tudi v deželo Marke, ki leži v srednji Italiji. Zaradi ugodnih podnebnih razmer je tam odlično okolje za pridelovanje vina in okrasnih rastlin. S tem se ukvarjajo tudi v podjetju bratov Santori.

V oddaji Osmi dan raziskujemo politiko stanovanjske gradnje v Sloveniji v zadnjih 100 letih, kajti vprašanje dostopnosti stanovanj je eno najaktualnejših zadnje čase. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so namreč pripravili razstavo Iščem stanovanje – Sto let organizirane stanovanjske gradnje. Predstavljamo Nobelovega nagrajenca za literaturo, na tanzanijskem otoku Zanzibar rojenega Abdulrazaka Gurno, ki sicer že od mladosti živi v Združenem kraljestvu in piše v angleščini. Zanj so med drugim zapisali, da "brezkompromisno in sočutno obravnava posledice kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami". Obiskali smo novi muzej v Riminiju, posvečen velikanu italijanskega filma Federicu Felliniju. V studiu se nam bo pridružil grški režiser Christos Nikou, avtor filma Sadeži pozabe, ki je bil med drugim nagrajenec lanskega Liffa. Na Koroškem pa nam je atelje in svoja dela razkazala slikarka Barbara Drev.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Az adás tartalma:

- Zserdin Antal missziós püspök Lendva idei díszpolgára;
- jubileumi elismerések a vállalkozóknak és kisiparosoknak;
- emléktábla és könyv a dobronaki rendvédelmi erők tiszteletére;
- falfestmény a Domonkosfai Porta pajtaszínpadán;
- nótaest Radamosban;
- Magvető: az áfonya termesztése.

Vsebina oddaje:

- misijonarski škof Antal Zserdin častni občan Občine Lendava;
- jubilejna priznanja podjetnikom in obrtnikom;
- spominska plošča in predstavitev zbornika dobrovniških policijskih sil;
- stenska poslikava v ozadju odra v skednju Domanjševske domačije;
- Večer madžarskih pesmi v Radmožancih;
- rubrika Sejalec: gojenje borovnic.

Po uspešnih predtekmovanjih smo se zapodili v nekoliko prenovljeno in obogatena sezono Malih sivih celic, ki letos slavi 27 let. Oddajo poleg novih voditeljev Juša in Roka slovesno otvorijo kar štiri šole. Dve se pomerita v kvizu, dve pa v novi spretnostni rubriki Hitri lončki. Ajda, Lana in Neža iz OŠ Vavta vas (rumene) ter Lara, Ema in Tilka iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava - podružnica Pragersko (vijolične) v novi rubriki Napaka pa taka zgrešijo proste strele, a se odlično znajdejo med Rimljani. Tudi sodobna glasba jim gre v uho. In medtem, ko punce vijugajo skozi labirint, tekmovalci OŠ Franja Malgaja Šentjur (Manca, Vid, Nik) in Leskovec pri Krškem ( Matija, Lovro, Nejc) svojo motoriko preizkušajo z lončki. Komu uspe, v 1. oddaji.

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Lipicanci, ena najstarejših kulturnih pasem konj na svetu, so slovenski ponos, tradicija. Najdemo jih v tudi v naši literaturi, na evrskem kovancu, med protokolarnimi darili. Črna žrebeta, ki z leti osivijo do prepoznavne bele, so vzredili Habsburžani, postali pa so slovenski simbol. Zibelka lipicancev, njihov prvi dom, je Lipica, a jih danes najdemo tudi drugod po Sloveniji in v svetu. Koliko in zakaj je lipicanec tipično slovenski in ali je res samo naš? Zakaj ima pri Slovencih posebno mesto?

Kako Slovenci razumemo sami sebe, potem ko je med nami 700.000 Trstenjakovih knjig? Kakšne so vrednote, skozi katera nas prepoznava ali vzpostavlja Trstenjak? Nekateri pravijo, da je bil Anton Trstenjak zadnji “renesančni človek”, saj njegove publikacije spadajo po tematiki med psihološka, antropološka, filozofska ter teološka dela. O tem, kako je nastajala Trstenjakova vizija slovenskega človeka, bo tekel pogovor z direktorjem Trstenjakovega Inštituta dr. Jožetom Ramovšem, pater dr. Karel Gržan pa nam bo osvetlil, ali se danes še držimo Trstenjakovega gesla "za človeka gre". Skozi hojo po Rožniku pa bomo Trstenjakovega duha spoznali skozi besede humanistke dr. Mance Košir.

Ivan nastavlja pasti na svojih pašnikih, da bi z njimi prestrašil vsiljivce, ki se klatijo po tujih zemljiščih. Bela in Sebastijan se norčujeta iz njega. Ivan se ujame v lastno past in je ranjen. Junaka mu priskočita na pomoč, čeprav ju stari nergač vedno preganja. Tudi Bela se rani …

Ko se srečata želva in mormon, se rodi nov par v umetnostnem drsanju.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Biografska drama. Leto 1968, praška pomlad. Vaclav Havel je mlad dramatik in pisatelj, ki uživa v vzdušju političnih otoplitev povsod po srednji Evropi, ko primež sovjetske oblasti začne popuščati. V Havlovi Pragi je politika tako vznemirljiva kot gledališče, seks, mamila in rokenrol. Havel se kot ugleden dramatik izogiba političnim avtoritetam tedanje Češkoslovaške, ki jih vodi Aleksander Dubček, in se ob literarnem ustvarjanju raje posveča romantičnim eskapadam, ne da bi spodkopal svoj zakon z ljubljeno Olgo. A Havlovo spogledovanje s svobodo se nenadoma nasilno konča, ko na Češkoslovaško vdre sovjetska vojska …

HAVEL / CZ / 2020
Režija: Slávek Horák / Scenarij: Slávek Horák, Rudolf Suchánek / Igrajo: Viktor Dvořák, Anna Geislerová, Martin Hofmann, Stanislav Majer, Barbora Seidlová, Jiří Bartoška, Jenovéfa Boková, Adrian Jastraban, Natalia Germani …

Serija TV vinjet prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni.

Fran Vesel je postal zbiralec in fotograf. Svoje premoženje – dve hiši v Ljubljani, je zapustil slovenskemu narodu. Zbiral je vse, kar je bilo povezano s kulturo, še zlasti z umetnostjo in slikarji. Fotografiral je različne dogodke in ljudi, tudi Ivana Cankarja ter ustvaril zajeten opus, ki predstavlja dragocen dokument časa.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Obiskali smo dve premieri, predstavo Zelda v Slovenskem mladinskem gledališču in plesno predstavo Nedoločena frekvenca v Španskih borcih. V Narodni galeriji so danes odprli drugi del razstave Hinka Smrekarja, ki zajema dela od konca 1. svetovne vojne pa do njegove smrti leta 1942. V Cankarjevem domu pa smo bili na koncertu berlinskega tehno skladatelja znanega kot Pantha du Prince.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kadar beseda nanese na Janija Kovačiča, enotno mnenje ne obstaja. Profesor, kantavtor, pesnik, pisatelj, filozof, humanist, antiheroj, petkov kolesar – in ne nujno v tem vrstnem redu. Predvsem pa prepričanec v moč besede. Človeška neumnost namreč ne pozna meja in Jani jo zna ubesediti na posmehljiv ali žlahtno ironičen način. Prvi, jasno! Ja, tudi opredelil se je, vendar je vedno izbral stran – človeka. Ker besede zapoje, ne gre za poezijo, temveč pojezijo, pravzaprav ljudske evangelije na urbani način. To počne že celih petinštirideset let, ko se je prvič predstavil na ljubljanski filozofski fakulteti. Gost oddaje Profil je profesor, kantavtor, nesojeni član prve jugoslovanske/slovenske bob ekipe, pionir popularnega računalništva v Sloveniji, pa tudi obraz vsakršnih protestov s človeškim obrazom – Jani Kovačič.

Lipicanci, ena najstarejših kulturnih pasem konj na svetu, so slovenski ponos, tradicija. Najdemo jih v tudi v naši literaturi, na evrskem kovancu, med protokolarnimi darili. Črna žrebeta, ki z leti osivijo do prepoznavne bele, so vzredili Habsburžani, postali pa so slovenski simbol. Zibelka lipicancev, njihov prvi dom, je Lipica, a jih danes najdemo tudi drugod po Sloveniji in v svetu. Koliko in zakaj je lipicanec tipično slovenski in ali je res samo naš? Zakaj ima pri Slovencih posebno mesto?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.