Objavili bomo reportažo z odprtja regionalnega gledališkega festivala Ruta in predstavili nominirance za prestižno filmsko nagrado oskar. V koprski Galeriji Loža si bomo ogledali razstavo Emila Memona, v kletnem galerijskem prostoru Cukrarne pa razstavni projekt v Berlinu živeče umetnice Rose Barbe.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V času zimskih olimpijskih iger smo pripravili izbor nekaterih najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Mar obstaja značilen ameriški vrt? In če, kakšne so njegove posebnosti? Monty Don bo v tridelni potopisni dokumentarni seriji prekrižaril Združene države. Podal se bo med visoke trave cvetoče prerije, obiskal mestne vrtičkarje sredi New Yorka, se navdušil nad orjaškimi hrasti New Orleansa, prevzela ga bo tudi pokrajina kaktusov Zahodne obale…

2. del:
Monty bo tokrat v ameriški prestolnici poklepetal z britanskim veleposlanikom. Nato si bo ogledal nekdanje posestvo Thomasa Jeffersona in se seznanil z njegovo temačno zgodovino. Pot bo nadaljeval v Virginiji, kjer bo obiskal posestvo nekdanje slavne oblikovalke vrtov, ki je med drugim uredila vrt Jackie Kennedy v Beli hiši. Nato si bo ogledal Charleston v Južni Karolini, kjer sta tudi posestvi, ki ju je zaznamovala ameriška državljanska vojna. V oddaji se bo med drugim ustavil še v Miamiju in New Orleansu.

MONTY DON'S AMERICAN GARDENS / Velika Britanija / 2019

Argo je po definiciji govorica zelo specifičnih, zaprtih družbenih skupin. Nekdaj je veljal za jezik socialnega dna - marginalnih skupin, kot so kriminalci, tatovi, prostitutke, berači. Danes argo iz margine prehaja v pop kulturo in postaja med mladimi izredno popularen …
»Argo je neke vrste obrambni mehanizem pred tem, da bi tujci razumeli kaj se v neki zaprti skupini dogaja. V skupini nastopa kot povezovalni dejavnik zaradi katerega ta skupina sebe pokaže kot izjemno,« nam razloži kulturni antropolog, prof. dr. RAJKO MURŠIČ, kot Mariborčan zavezan štajerskemu argóju.
S postavitvijo anonimne FB in IG strani »ŠTAJERSKI ARGO«, katerima je sledil še izid slovarja, je priljubljenost mariborskega lokalnega govora narastla, postal je tržno, še bolj pa simbolno zanimiv.
ZORAN PREDIN se spominja časov, ko so bili LAČNI FRANZ eni redkih rock bandov, ki se svoje provincialne govorice niso sramovali. Danes je vse več mladih ustvarjalnih Mariborčanov na svoj lokalni govor ponosnih, v kar nas prepričajo zgovorni člani treh prepoznavnih mariborskih rock zasedb: HAPPY OL' McWEASEL, ALO!STARI in LEONART.
Dokumentarni film nam štajerski argo poleg odlične glasbe približa tudi z animiranimi ilustracijami mlade avtorice Mine Pavlin Nardin, ki je z zabavnimi karakterji klepetavih golobov oz. mestnih ptičev upodobila samosvojo identiteto urbane mladine.

Balkanska kuhinja najbolj slovi po roštilju. Mi se bomo v tokratni oddaji posvetili pripravi odlične sladice, ki se imenuje tufahija... jabolko z nadevom orehov, pa smetana. No ne bomo pa pozabili še na eno balkansko specialiteto, to je burek.

Poljska kuhinja se razvija že stoletja, skupaj s sosednjima slovaško in češko, nanjo pa je vplivala tudi širša, srednjeevropska okolica, sploh nemška, avstrijska in madžarska kuhinja. Hkrati je poljska kuhinja vsrkala tudi židovske, francoske, turške in italijanske kulinarične vplive.
Poljska kuhinja je tradicionalno bogata z mesom, veliko kuha z zimsko zelenjavo, sploh z zeljem. Pozna veliko vrst testenin, cmočkov in cmokov ter veliko kaš. Je krepka, kalorična, uporablja veliko smetane in jajc. Tako bo ata tokrat vnukinji Ajdi predstavil Pirožke in Pončeke, na trgu pa vnukinja z inšpektorjem najdeta rešitev za skupne težave. Jedilni kot pa je spet poljsko obarvan po zaslugi babice Ljerke Belak.

Skozi tretji del serije Geopark Karavanke nas vodijo kolesarji. Območje parka v Sloveniji odlikujejo lepe hribovske kolesarske transverzale, v avstrijskem delu geoparka pa še posebno gosto omrežje urejenih kolesarskih poti z delom mednarodne Dravske kolesarske poti. Legendarna Peca je osrednji gorski vrh geoparka: geološko in botanično nadvse zanimiva in prevrtana z rudniškimi rovi skoraj do samega vrha, kraljuje nad Podjuno in se prek nje spogleduje z visokim Obirjem ali Ojstrcem. Med obema je geološko nadvse zanimivo območje Železne Kaple. Tu je tudi osrednje informativni središče Geoparka Karavanke. V osrčju Obirja pa so rudarji, iščoč svinčeve rudne žile, pred 150 leti naleteli na kraške jame. Šele dobrih sto let zatem so te male, a prelestne dvorane bile odprte obiskovalcem. Izpod gora nas popelje reka Drava in sledeč ji poiščejo kolesarji še en zaklad geoparka – svetovno znani mineral dravit.

Glasba in zanimivi pričevalci iz naše matične domovine in Beneške Slovenije tkejo zanimivo in pomembno zgodbo o izseljenski pokrajini Beneški Sloveniji po drugi svetovni vojni ter ob tem o prehodu slovenske ljudske glasbe v narodno-zabavno glasbo, o nastanku in razvoju prvega narodno-zabavnega ansambla Beneški fantje in o vlogi radijskega medija pri tem.
Beneški fantje so imeli ob svoji izredni popularnosti zelo pomembno vlogo pri ohranjanju beneških ljudskih pesmi, beneškega narečja in knjižne slovenščine pri Beneških Slovencih in pri popularizaciji beneške pesmi v matični domovini.
O času velikega izseljevanja iz Beneške Slovenije, o ljudski glasbi in njenem prehodu v narodno-zabavno ter o nastanku ansambla Beneški fantje pripovedujejo: Mojca Ravnik, Jurij Bankič, David Klodič, Urša Šivic, Mojca Kovačič, Ivan Sivec, Danijela Naraločnik, Marjan Roblek, Peter Ajdič in Igor Habbe.
Uživali boste lahko v beneških pesmih – tudi v izvedbi Barskega okteta in Nediških puobov – ter v arhivskih posnetkih prvih pevskih in instrumentalnih sestavov, ki so se takrat oglašali v radijskih programih (Fantje na vasi, Vaški kvintet, Rezika Koritnik, Sonja Hočevar in Avgust Stanko, Slovenski oktet, prvi trio Avsenik in Beneški fantje vse do današnjih zasedb).
Scenarij Danica Dolinar in Urša Menart, urednica Danica Dolinar, režiserka Urša Menart.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Oddaja sredi raznolikega olimpijskega dogajanja ponuja prvo priložnost za pregled najzanimivejših rezultatov in napoved popoldanskih dogodkov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V Južni Ameriki je našlo svoj dom največ vrst na Zemlji. Živali so se morale prilagoditi okolju, ognjenikom v Andih in amazonskemu deževnemu gozdu, ki je največji na svetu. V Patagoniji puma lovi plen, ki je trikrat težji od nje, v meglenem gozdu redki andski medvedi plezajo celo 30 metrov visoko, da bi se dokopali do plodov. V džungli anakonda zalezuje opice, hudourniki pa so edine ptice, ki letijo skozi velike Iguasujske slapove.

SEVEN WORLDS, ONE PLANET / Francija, Kitajska, Nemčija, Velika Britanija, ZDA / 2019 / režija: Fredi Devas, Emma Napper, Chadden Hunter, Giles Badger

Prejemnik priznanja »Za narodnosti«. Jože Hirnök je tri desetletja vodil Zvezo Slovencev na Madžarskem.
Doseženi rezultati projekta Ethos land. V Porabju se je v okviru evropskega programa začel razvijati etični turizem.
Iz arhiva: Življenjska zgodba družine Žohar z Gornjega Senika.
Tiskarna Wellisch v Monoštru. V obmejnem mestu so natisnili več naslovov knjig in tudi prvi koledar v prekmurskem narečju.

A Súlypont című adás témája a Lendva Községi Magyar Nemzeti Önkormányzati Közösség fennállásának 25 éve.

Tema oddaje Težišče je 25-letnica Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Olimpijski dan v Pekingu se bo ravno zaključil, oddaja pa prinaša prvi celovit pregled dnevnih dogodkov. Ponujamo prve odzive slovenskih tekmovalcev in mednarodnih junakov iger.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Alergija je napačen imunski odziv človeka na neko snov iz okolja. Eden najpogostejših alergenov je cvetni prah. Pred njimi naj bi bili varni med novembrom in januarjem, a naše podnebje se spreminja in z njim tudi cvetenje rastlin. Največ ljudi ima težave z brezo in travami. Je cvetni prah vsako leto enako alergen? So alergiki zaradi onesnaženega zraka še bolj ogroženi? Nekatere alergije, kot sta alergiji na mleko ali jajca pri otrocih, izzvenijo. Je lahko tako tudi pri alergiji na cvetni prah?

Prehajanje posameznikov ali skupin iz enega v drug družbeni položaj ali spreminjanje družbenega statusa imenujemo družbena ali socialna mobilnost oziroma gibljivost, saj govorimo o premikanju v družbenem in ne geografskem prostoru. Posameznikov položaj se lahko v življenju izboljšuje ali slabša. Se pa stopnje družbene mobilnosti tako v prostoru kot času razlikujejo. Sodobne demokratične družbe naj bi bile odprte. Pridobljeni status naj bi bil pomembnejši od pripisanega. Tako imamo, vsaj v teoriji, vsi enake možnosti za uspeh. Pa je res tako?

Zafrk se pripravlja, da bo užival v gledanju svoje najljubše serije. Pri tem ponavadi pohrusta goro pokovke. Toda tokrat je žal nima, ker se je pokvaril avtomat za pokovko. Kje neki jo bodo robotki spekli?

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Zimske olimpijske igre vsak dan prinašajo nove nosilce medalj, zgodbe o uspehu, hrepenenju, športnem duhu in še marsičem. Najzanimivejše vam ponujamo v podaljšani osrednji olimpijski oddaji. Dogajanje v Pekingu bodo osvetlili naši poročevalci na prizorišču in gostje v studiu.

Tarča v novi podobi – s prvim soočenjem dela političnih udeležencev pred uradnim začetkom kampanje. Višje plače, energetske bomboniere, grozilna pisma, omenjanje fašizma. Kaj bo določilo izid volitev?

Avtorji poljudnoznanstvene dokumentarne serije obiščejo deževni gozd Bornea, puščavo Namib, dolino Luangwa v Afriki, Galapaške otoke, Patagonijo in Aljasko. Gledalcem približajo življenje na zadnjih koščkih našega planeta, ki jih še lahko imenujemo rajska. To so odročna življenjska okolja, kjer pogosto vladajo skrajne vremenske razmere, a so ravno zato ostala nedotaknjena.

1. del: Borneo – sveti gozd
Borneo se ponaša z najbogatejšim deževnim gozdom med vsemi otoki. Na njem uspeva kar 60 000 vrst rastlin in živali – 6000 je samoniklih – in skoraj vsak dan odkrijejo nove. Orangutani, ki za svoje mladiče skrbijo skoraj tako dolgo kot ljudje, so med najbolj ogroženimi, saj se njihov dom zaradi nasadov oljnih palm čedalje bolj krči.

EDEN: UNTAMED PLANET / Velika Britanija, ZDA, Kitajska / 2021 / Režija: Ingrid Kvale

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocoj v Kulturi: V Cankarjevem domu smo bili na Oranžnem abonmaju-sezona 2019/2020 z naslovom Imperator, solistka je Dubravka Tomšič Srebotnjak, predstavljamo vam festival Ruta Grupa Triglav v Mestnem gledališču ljubljanskem in pesniško zbirko Andraža Poliča Kirka na Jadranu.

Na olimpijskih igrah se bo kmalu začel nov tekmovalni dan, zadnja večerna oddaja pa je priložnost za napoved glavnih dogodkov prihajajočega dne. Prav tako bodo v njej prostor dobili ostali športni dogodki, ki niso povezani z igrami v Pekingu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V oddaji Osmi dan bomo spoznali italijansko prestolnico kulture Procido, južnoitalijanski otok, ki leži sredi živih in ugaslih ognjenikov v bližini Neaplja. Ponaša se s tisočletno zgodovino in ugledno pomorsko tradicijo. Predstavljamo Fiamme nere, italijanski prevod romana Črni obroč tržaškega pisatelja in pesnika Marija Čuka, ki je zasedel drugo mesto v igri za italijansko književno nagrado Nabokova. V soboto so jo podelili v Novoliju v Apuliji. Obiskali smo razstavo Metke Krašovec v Narodni galeriji. Več kot 250 risb, ki jih zaznamujejo spontane in drzne poteze, predstavlja bogato zapuščino te vrhunske slikarke. Predstavljamo še ekskluziven pogovor s članom skupine Kraftwerk Wolfgangom Flürom, ki bo v kratkem izdal samostojni album Magazine.

Biografski televizijski film. Piše se leto 1779. O osemletnem Ludwigu van Beethovnu, ki so ga klicali "Louis", se že govori kot o glasbenem geniju. Izbral je svojo, samostojno pot, v nasprotju z željami in hotenji svojih bližnjih. V času evropskih družbenopolitičnih vrenj spozna Mozarta. Nekonvencionalni genij in francoska revolucija razvnameta Louisovo ustvarjalno domišljijo. Louis se odvrne od avtoritet in hoče služiti samo umetnosti. Sledi čas družinskih tragedij, tudi v ljubezni ni uslišan. Ko se že zdi, da se bo zlomil, si Beethoven opomore, se leta 1792 odpravi na Dunaj in postane Haydnov študent. Odtlej se je njegova glasba dotaknila številnih ljudi in postala sinonim za vrhunsko klasično ustvarjalnost.

LOUIS VAN BEETHOVEN / Nemčija, Češka republika / 2020
Režija: Niki Stein; Scenarij: Niki Stein; Igrajo: Tobias Moretti, Colin Pütz, Anselm Bresgott, Ulrich Noethen, Ronald Kukulies, Caroline Hellwig, Peter Lewys Preston, Silke Bodenbender, Cornelius Obonya, Johanna Gastdorf, Sabin Tambrea, Jürgen Hartmann, Manuel Rubey in drugi

Alergija je napačen imunski odziv človeka na neko snov iz okolja. Eden najpogostejših alergenov je cvetni prah. Pred njimi naj bi bili varni med novembrom in januarjem, a naše podnebje se spreminja in z njim tudi cvetenje rastlin. Največ ljudi ima težave z brezo in travami. Je cvetni prah vsako leto enako alergen? So alergiki zaradi onesnaženega zraka še bolj ogroženi? Nekatere alergije, kot sta alergiji na mleko ali jajca pri otrocih, izzvenijo. Je lahko tako tudi pri alergiji na cvetni prah?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Zimske olimpijske igre vsak dan prinašajo nove nosilce medalj, zgodbe o uspehu, hrepenenju, športnem duhu in še marsičem. Najzanimivejše vam ponujamo v podaljšani osrednji olimpijski oddaji. Dogajanje v Pekingu bodo osvetlili naši poročevalci na prizorišču in gostje v studiu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.