Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V današnjem poletnem izboru vas peljemo na koncert Big band RTV Slovenija z izjemnimi solisti, ki je potekal na letošnjem festivalu Arsana na Ptuju. Spomnili se bomo zgodb minule sezone: med drugim bomo obiskali gradova Negova in Stari grad Celje, iskali zlato v reki Dravi ter se peljali z ranco.

Most na Pelješac je z dolžino 2404 metre eden večjih evropskih mostov. Po tehnološki zahtevnosti gradnje in zahtevnosti projekta pa se uvršča tudi med najzahtevnejše mostove v svetu. Most stoji na območju izjemno visoke seizmične aktivnosti in sunkovitih vetrov. Primerna skalnata tla za vgradnjo temeljev pa so bila šele 80 metrov pod morskim dnom. Skoraj 130 metrov dolge pilote so v enem kosu pripeljali iz Kitajske in jih zabili v tla pod morjem. Most je projektiral slovenski inženir Marjan Pipenbaher, ki nam bo v studiu predstavil gradnjo mostu na Pelješac.

Vipavska dolina leži v zahodnem delu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v furlansko nižino. Od vzhoda proti zahodu jo oklepajo planote Nanos, Hrušica in izraziti rob Trnovskega gozda. Na jugu jo od Krasa ločijo Vipavski griči. Na zahodu se Dolina izteka v Goriško ravan. Gladko dolinsko dno je odžejano z glavno vodno žilo – reko Vipavo, ki veže zgornji in spodnji konec doline. Svoje popotovanje začenja v Vipavi, od nas pa se, hiteča proti Soči, poslovi v spodnji Vipavski dolini. Tu je doma famozna vipavska jota s kislo repo, ki so jo sicer izvorno pripravljali z zeljem, a je repo v tem času lažje dobiti. Značilne jedi so še fižolova mineštra - gostljata juha iz kuhanega pretlačenega in celega fižola v zrnju s koruzno polento, šelinka - juha iz gomoljev in listov zelene, zelenjave in začimb ter svinjskim parkljem, ki se v njej kuhajo (k juhi jedo polento) in skuha - z vinom okisana enolončnica iz leče ali fižola v zrnju z začimbami (v njej kuhajo tudi klobase ali gnjatne obreznine). Posebna značilnost gornje Vipavske doline je močan severovzhodni veter - burja, ki se zaganja s hitrostjo 120 kilometrov na uro in celo več. Prav na burjo je vezana slikovita podoba s kamni obloženih streh.

Ker sta danes kuhanje prevzeli babi in vnukinja, gre ata zopet na tržnico. Tam ima svojo branjevko, s katero se zanimivo zaplete. Branjevko igra Ljerka Belak.

Polona je ljubosumna zaradi Blaževe obsedenosti z videzom in sumi, da ji je nezvest. Posvetuje se z Valerijo in na koncu posumi, da je za vse kriva Blaževa nova tajnica Maja. Gre za lepotico, ki jo pozna in občuduje vsa soseska. Polona začne dvomiti zase in preizkuša razne metode za lepšanje in pomladitev.

Leta 1818 je Luka Čeč odkril notranje dele Postojnske jame in kmalu zatem se je v jami začel tudi organiziran turistični razvoj.

Sto let kasneje so jamo prepredli z elektriko in v njej postavili progo, ki je turistom v majhnih vagonih omočila celovit ogled. Do 9.11.2017 je Postojnsko jamo obiskal 38-milijonti obiskovalec, uvrščena je tudi med 30 največjih naravnih čudes sveta.
Zgodba Postojnske jame in njena predstavitev širšemu svetu pa je tesno povezana z enim največjih fotografov Evrope ob prelomu dvajsetega stoletja - Rudolfom Brunerjem Dvořákom, ki ga strokovna zgodovina uvršča med začetnike reportažne fotografije.
Njegovi posnetki Postojnske jame iz leta 1909 so prvi fotografski ciklus katerekoli jame na svetu. Istega leta je Dvořák zabeležil obisk Maksimiljana Evgena, komajda 14-letnega brata bodočega avstrijskega cesarja Karla I. ter njegove matere Marije Jožefe Saške s spremstvom. Fotografiral je tudi obisk cesarske dvojice Franca I. in njegove žene Karla Avguste, ki sta jamo obiskala na poti iz Ljubljane v Postojno. Dvořák je bil tudi uradni fotograf srbskega kralja Petra I Karađorđeviča. Doslej še ne prikazan nabor štiristotih fotografij Postojnske jame je zaklad brez primere. Zbirka je dragocena iz več razlogov: ker gre za prve posnetke podzemske jame na svetu, ker prikazujejo Postojnsko jamo takšno kot je bila pred opustošenjem med drugo svetovno vojno, hkrati nazorno prikazujejo, kako je bila že pred skoraj sto leti opremljena za oglede turistov (razsvetljava, železnica ipd.), predvsem pa fotografije kažejo mnoge danes drugačne motive. Unikatno fotografsko zbirko negativov na steklenih ploščah je leta 2005 odkupil Muzej novejše zgodovine. Dokumentarni film Simfonija globine je nastal po scenariju in v režiji Igorja Vrtačnika.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V tridelni dokumentarni seriji nas britanska igralka Joanna Lumley popelje po svoji domači državi Veliki Britaniji.

3. del:
V tretji epizodi si ogleda osupljivo pokrajino v Walesu, ki so jo ustvarili viktorijanski rudarji skrilavca, in spozna valižanskega opernega pevca, nato prepotuje grofije južne Anglije. Obišče kmetijo, kjer že več kot dvesto let pridelujejo jabolčnik, razišče Pečino sv. Mihaela in posestvo Knepp, nekdanjo komercialno kmetijo, ki so jo v duhu ohranjanja vrst prepustili naravi. Pot sklene z glasbenikom skupine Southlanders.

JOANNA LUMLEY'S BRITAIN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Mark Bates

Konec decembra smo v Sloveniji praznovali 30. obletnico sprejetja ustave, temeljnega in najvišjega pravnega akta države. Dostop do ustave je bil senzorno oviranim osebam in osebam z motnjami v duševnem razvoju dolgo otežen, a tudi na tem področju napredujemo. V zadnjih 10 letih smo namreč dobili ustavo v brajici, avdioposnetek ustave, ustavo v stripu in animirano ustavo. Zadnjih pet let je nastajala še ustava v lahkem branju, ki bo odslej dostopna tudi v znakovnem jeziku. V tokratni oddaji bomo predstavili ljudi, ki so zaslužni, da bo slovensko ustavo zdaj lahko razumel vsak državljan. Glejte nas v soboto, 8. 1. 2022, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

Az adás tartalma:

- felújítási munkálatok a Lendvai Idősebb Polgárok Otthonában;
- minigolfpálya Lendván;
- a Lyndvamuseum folyóirat Nafta 75 című kötete;
- Az aratás, a tánc és a dal ünnepe Domonkosfán;
- kézimunka-kiállítás Gyertyánosban;
- Királyok és szentek című kiállítás Székesfehérváron.

Vsebina oddaje:

- obnovitvena dela v Domu starejših občanov Lendava;
- minigolf igrišče v Lendavi;
- Nafta 75 v publikaciji Lyndvamuseum;
- Praznik žetve, plesa in pesmi v Domanjševcih;
- razstava ročnih del v Gaberju;
- razstava Kralji in svetniki v Székesfehérváru.

Eden od najbolj pogostih razlogov, da se težko osredotočimo na določeno stvar, so danes zagotovo naše mobilne naprave. A dejavnikov, ki vplivajo na našo pozornost, je še mnogo več. O razlogih za težave s koncentracijo, pa tudi o rešitvah, kako ostati čim bolj zbrani, so razmišljali ustvarjalci tokratne Osvežilne fronte.

Danes nas čakajo oblačila, brki, kava, višina in še skiro! Ja, v tej oddaji se bomo prav zapeljali vsem zanimivim temam naproti. In to na nožni in električni pogon. Ava in Vedad bosta v tekmi, ki bo hitra kot blisk, ugotavljala, ali je boljši skiro, ki ga poganjamo sami, ali tisti, pri katerem nam pomaga elektrika.
Do novembra so še trije meseci, tako da je še nekaj časa, da vam poženejo brki in tudi sami opozarjate na zdravstvene težave, ki lahko doletijo moške. A nič hudega, če letos še ne boste mogli sodelovati pri movembrski akciji, vse ob svojem času. Preden fantom poženejo kocine, se mora v telesu zgoditi marsikaj, opozarjajo učenci Osnovne šole Vide Pregarc. Kako na ta razvoj vpliva kava, pa smo preverili z učenkami iz Osnovne šole Draga Bajca Vipava. Kofeina pa ne vsebuje le kava, v majhnih količinah ga najdemo tudi v čokoladi. Stara vraža sicer pravi, da kava zavira rast, a to ne drži povsem, kaj vse pa zares vpliva na vašo višino, kdaj boste zrasli in koliko, smo se pogovarjali z učenci.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Današnja zgodba je ljubezenska. On vdovec, ona razvezana. Oba že v jeseni življenja. Začelo se je z dopisovanjem po spletu, sledilo je srečanje, ki je le še potrdilo, da sta se srečali duši dvojčici. Le nekaj mesecev pozneje sta se tudi uradno zaobljubila drug drugemu. To ni scenarij romantičnega filma in ne ljubezenski roman. To je življenje. In to je zgodba Marije Turnšek Mikačić in Tita Turnška, ki dokazuje, da za ljubezen ni nikoli prepozno ter da je ljubezen v zrelih letih lahko še bolj poglobljena, žlahtna, polna bližine in zato nadvse dragocena. Polna ljubezni je tudi zgodba vdove Nade, ki je praznino po moževi smrti napolnila z ljubeznijo do glasbe, poezije in poučevanja petja. In čeprav se je zgodba zakoncev Turnšek začela z dopisovanjem po spletu in bila kronana s poroko in srečnim zakonom, v oddaji opozorimo tudi na nekatere pasti, ki jih skriva spoznavanje na spletu in v katere velikokrat padejo mnogi, ki si iskreno želijo ljubezni in prijateljstva.

Dedek je otrokom prinesel ribez. Edmund ga nekaj poje, preden ugotovi, da je dedek nabral enako količino za vsakega otroka. Edmund odide iskat ribez, medtem pa otroci poskušajo sadje pravično razdeliti. Nekaj jagod ostane, kaj naj naredijo? Ni videti, da bo rešitev tako preprosta.

Kulinarika Danske je ena izmed bolj nenavadnih kuhinj v severni Evropi, ki pa jo bo Ata tokrat začinil po svoje. Ker je babi odsotna, mu na pomoč priskoči soseda, ki jo igra Lea Čok in nova vnukinja Kaja Vidmar v vlogi Ajde. Tipični danski vsakdanjik pogojuje tudi prehrambene navade, kjer je čas za obroke kratek in so temu primerno prilagojene tudi jedi. Njihovi značilni obloženi kruhki na 100 načinov navdihujejo Ata, Gojmirja Lešnjaka-Gojca, da si ob pomoči vnukinje Ajde in sosede, pričara vsakdanjo dansko kulinariko doma. Obisk vnukinje na tržnici popestri branjevka, ki jo hudomušno ogovarja. A tokrat ata v jedilnem kotu čaka presenečenje, ki mu jo zagode babica, Ljerka Belak.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Bili smo na Piranskih glasbenih večerih na koncertu tržaških glasbenih ustvarjalcev Črtomirja Šiškoviča in Luce Ferrinija, ki sta pred desetletji v Padovi odkrila Tartinijeve neraziskane sonate. V Velenju smo si ogledali pregledno razstavo Mitje Konića in prebrali smo Tišino, polno vetra, roman o Baudelairu Gabriele Babnik. Preučili smo tudi arhitekturo in pomen mestnih kopališč.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Na Vurberku, v štajerski zibelki Slakove glasbe, so letos 24. junija na obnovljenem grajskem dvorišču ponovno odmevali valčki in polke zasedb, ki imajo v svojem sestavu diatonično harmoniko ter pojejo dvo- ali večglasno, in sicer 30-ič po vrsti.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Grenko-komičen vrhunec češkega novega vala govori o klavrnem ljubezenskem življenju mlade delavke Andule.

Delavke v tovarni čevljev v majhnem kraju, kjer na vsakega moškega pride kar šestnajst žensk, pogosto sanjarijo o romancah. Vodja kolektiva priredi ples, da bi mlada dekleta, ki živijo v delavskem domu, našla moško družbo. Mlada svetlolaska Andula, ki ima fanta, čeprav je ta izginil neznano kam, se med plesom s prijateljicama otepa družbe treh vsiljivih in pohotnih vojakov. Noč po plesu preživi z mladim pianistom Mildo, ki prisluhne njenim težavam. Nato pusti fanta in poišče Mildo v Pragi. Nad nadobudno dekle se spravijo mladeničevi starši, ki sinu prepovedujejo zapletanje z dekleti iz neznanih krajev.

Miloš Forman tukaj na sočuten, a neolepšan način govori o življenju mlade češke delavke, o Pepelki, ki ne sreča princa, temveč vrsto hinavcev, razvajencev in obupancev. Kot sam pravi v nekem intervjuju, ga je bolj kot kritika družbe, ki je v njegovih filmih sicer vedno navzoča, zanimal zagonetni čustveni, subjektivni svet junakov in junakinj.

Izvirni naslov: LÁSKY JEDNÉ PLAVOVLÁSKY / Češkoslovaški film, 1965 / Režija: Miloš Forman / Scenarij: Miloš Forman / Igrajo: Hana Brejchová, Vladimír Pucholt, Vladimír Mensík

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Bili smo na Piranskih glasbenih večerih na koncertu tržaških glasbenih ustvarjalcev Črtomirja Šiškoviča in Luce Ferrinija, ki sta pred desetletji v Padovi odkrila Tartinijeve neraziskane sonate. V Velenju smo si ogledali pregledno razstavo Mitje Konića in prebrali smo Tišino, polno vetra, roman o Baudelairu Gabriele Babnik. Preučili smo tudi arhitekturo in pomen mestnih kopališč.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.