Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

*****

Argo je po definiciji govorica zelo specifičnih, zaprtih družbenih skupin. Nekdaj je veljal za jezik socialnega dna - marginalnih skupin, kot so kriminalci, tatovi, prostitutke, berači. Danes argo iz margine prehaja v pop kulturo in postaja med mladimi izredno popularen …
»Argo je neke vrste obrambni mehanizem pred tem, da bi tujci razumeli kaj se v neki zaprti skupini dogaja. V skupini nastopa kot povezovalni dejavnik zaradi katerega ta skupina sebe pokaže kot izjemno,« nam razloži kulturni antropolog, prof. dr. RAJKO MURŠIČ, kot Mariborčan zavezan štajerskemu argóju.
S postavitvijo anonimne FB in IG strani »ŠTAJERSKI ARGO«, katerima je sledil še izid slovarja, je priljubljenost mariborskega lokalnega govora narastla, postal je tržno, še bolj pa simbolno zanimiv.
ZORAN PREDIN se spominja časov, ko so bili LAČNI FRANZ eni redkih rock bandov, ki se svoje provincialne govorice niso sramovali. Danes je vse več mladih ustvarjalnih Mariborčanov na svoj lokalni govor ponosnih, v kar nas prepričajo zgovorni člani treh prepoznavnih mariborskih rock zasedb: HAPPY OL' McWEASEL, ALO!STARI in LEONART.
Dokumentarni film nam štajerski argo poleg odlične glasbe približa tudi z animiranimi ilustracijami mlade avtorice Mine Pavlin Nardin, ki je z zabavnimi karakterji klepetavih golobov oz. mestnih ptičev upodobila samosvojo identiteto urbane mladine.

V tokratni Čarokuhinji pri Atu bomo pripravili Tortillje Espanola, po domače španska omleta in pecivo iz listnatega testa, katerega Španci imenujejo migelitos . Španija je velika dežela, njeni posamezni deli imajo specifična podnebja in tudi zgodovino. Prav regijske razlike so močno vplivale na to, kar danes razumemo pod špansko kuhinjo, na metode priprave hrane in na sestavine. Med tem ko Ata v kuhinji pripravlja sestavine za kuhanje, se vnukinja odpravi na tržnico do branjevke in do pekarne. V jedilnem kotu pa babica že potrpežljivo čaka na špansko jed.

Viktor obišče Polono v spremstvu mladoletne Erike. Rogljeva verjame, da je Erika Polonina sestra. Polona je prepričana, da je ta njegova nova punca, vendar ji Viktor prizna, gre za zunajzakonsko hčerko, ki je plod kratke avanture iz mladosti. Zaradi dezinformacij, ki krožijo med družinskimi člani, se vrstijo nesporazumi. Meta meni, da je Erika Jožetova hči, in noče govoriti z njim.

Amsterdam ali Benetke Severa njegovi prebivalci nenehno na novo oblikujejo in prenavljajo; pred vdorom Severnega morja in rečnih voda ga namreč branijo s sistemom nasipov, polderjev in jezov. Vse bolj zdaj mestu preti naraščajoča morska gladina. Proces, ki ga spodbujajo podnebne spremembe, je velik izziv za vso Nizozemsko, saj je kar četrtina njenega ozemlja v depresiji, torej pod nivojem morja. Kakšne tehnološke in v resnici rešitve za preživetje pripravljajo tokrat?

AMSTERDAM UNDER THREAT / Francija / 2020 / Režija: Emilie Helmbacher

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Po zmagi nad Napoleonom je dunajski kongres v letih 1814 in 1815 mesto za več mesecev spremenil v politično in družabno prestolnico Evrope. Habsburžani so znova trdno zgrabili politične vajeti celine, a so sčasoma vse težje obvladovali veliko večnarodno državo. Leta 1867 je Avstrijsko cesarstvo postalo dvojna monarhija Avstro-Ogrska, pravice zase pa so zahtevali tudi drugi slovanski narodi. Na Dunaju so se prebujale nove politične in umetniške ideje, vendar tudi nacionalizem in sovraštvo do Judov. Porazu Avstrije v prvi svetovni vojni je v drugi svetovni vojni sledila priključitev Hitlerjevi Nemčiji, leta 1955 pa je država postala samostojna. Danes je Dunaj veličastna in velika prestolnica majhne demokratične države, ki pa bo za vselej ostala prestolnica duha.

VIENNA: EMPIRE, DYNASTY AND DREAM / Velika Britanija / 2016

Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

A Nagyító alatt című adás témája a népmese.

Tema oddaje Pod drobnogledom so ljudske pravljice.

V 9. oddaji za napetost poskrbijo Ana, Lana in Ožbej iz OŠ Koroška Bela Jesenice (rumeni) ter Alen, Vedad in Žiga iz OŠ Frana Roša Celje (vijolični). Izostren sluh jim pomaga pri igranju v orkestru, prebijejo se čez gorske prelaze, znanje pa jih ponese tudi na Luno. In čeprav jih rahlo opeče sonce, dirke za osmino finala ne ustavijo niti mostovi iz papirja in ne vrtljaji avtomobilskega motorja. Kdo ima počasnejše prste v kvizu in kdo pri sestavljanju lončkov, kjer tekmujeta Osnovni šoli Nove Jarše (Albert, Amar, Eva) ter Sveti Jurij ob Ščavnici (Manja, Kristjan, David), pa v oddaji Male sive celice.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Humanitarnost, dobrodelnost, solidarnost so besede, ki opisujejo pomoč drugim. Solidarnost in z njo povezani altruizem sta temeljni vrednoti in moralni zapovedi v odnosu človeka do sočloveka. Hkrati pa je solidarnost nujen in zadosten pogoj za obstoj skupnosti. Številne humanitarne organizacije oziroma t.i. tretji sektor odgovarja na potrebe ljudi, ki se povečujejo. Je skrb za sočloveka in empatija biološki ali sociološki fenomen? Smo Slovenci dobrodelni? Kje je meja humanitarnosti in ali smo v humanitarnem ravnanju lahko celo diskriminatorni? Na ta vprašanja nam bodo odgovarjali prof. dr. Zinka Kolarič, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, izr. prof. dr. Vesna V. Godina in prof. dr. Igor Pribac.

Vse kaže, da ima Bela … bolhe! Sebastijan se znajde pred težko nalogo: ujeti jo mora, da jo okopa s šamponom proti bolham, a Bela se na vse kriplje brani. Zavlada zmeda, ko se izkaže, da je to nadlogo dobila vsa vas. Vaščani pa so prepričani, da jih je okužila Bela!

Tajska je dežela eksotike in čudovitih okusov v hrani. Ker je Tajska velika in raznolika dežela, je tudi kuhinja zelo pestra. Na Tajskem načeloma pripravijo obrok iz veliko jedi, kjer je potem vedno zraven riž. Ker jedo na hitro, sami ali pri uličnih stojnicah, pa so to večinoma jedi z rezanci. Tako sta Pad Tai – praženi rezanci in juha s tofujem ter rezanci med najbolj znanimi samostojnimi jedmi na Tajskem. Ker gre tokrat vnukinja po opravkih bo v jedilnem kotu delal družbo babi in atu gost, ki pogosto obišče Tajsko.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Objavili bomo prispevek s koncerta vokalistke, skladateljice in producentke pakistanskih korenin Arooj Aftab, ki je sinoči nastopila v Cankarjevem domu. Bili smo tudi na Festivalu Ljubljana, v koprskem razstavišču Libertas pa si ogledali razstavo likovne ustvarjalnosti v slovenski Istri. Predstavili bomo letošnje Mlade leve, 25. mednarodni festival sodobne odrske umetnosti.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Drama. Naključje pripomore k srečanju dveh najstnikov v povojnem Sarajevu, Faruka in Mone. Vsak je s svojega konca sveta in svojimi izkušnjami. Faruk skupaj s stricem prodaja staro železo in se s prijateljem Almirom zbliža s kriminalno združbo, ki »operira« z belim blagom za velikega šefa Čeda. Faruka najprej uvedejo v posel preko Minele, najstnice, ki jo Faruk prevaža sem in tja, predvsem pa k njeni glavni stranki, mogočnežu, ki živi za zidovi utrjene vile. Ker se mora Faruk dokazati kot vreden sodelavec, pritegne zraven še druge najstnice, da bi jih zvabil v prostitucijo ...
Tako se v osrednjem sarajevskem nakupovalnem središču zgodi, da Faruk poklepeta s srednješolko Mono. Njuno poznanstvo, za katerim se skrivajo slabi nameni, preraste v romanco, zaradi česar Faruk podvomi o svojem »zaposlitvenem« načrtu. Toda prijatelj Almir ga opozori, da Čedo ne bo dovolil, da mu zadeve uidejo iz rok …

TABIJA / THE WHITE FORTRESS / CANADA, BIH / 2021
Režija: Igor Drljača / Scenarij: Igor Drljača / Igrajo: Jasmin Geljo, Pavle Cemerikić, Izudin Bajrović, Alban Ukaj, Dragana Varagić, Ermin Bravo, Jelena Kordić, Kerim Čutuna, Muhamed Hadžović, Dragan Jovićić, Irena Mulamuhić, Hasija Borić, Sumeja Dardagan in drugi …

Anja mora urediti svoje ljubezensko življenje in najti pot v prihodnost. Težave ima s fantom, namesto, da bi ta odraščal iz fanta v moškega z odgovornostjo, se predaja kajenju marihuane in postaja vedno bolj rastlinski.

Scenarij in režija: Peter Bizjak

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Predsednik Roosevelt ima dobro novico za Marto. ZDA bodo Norveški v znak prijateljstva podarile bojno ladjo. Martino veselje žal skali vnovični poskus ugrabitve njenih otrok. Olaf po tem dogodku sklene, da bodo otroci prišli k njemu v London, vendar se mu Marta postavi po robu. Da bi si znova pridobila njegovo zaupanje, se odloči prekiniti stike s predsednikom. Dobro besedo zanjo pri Olafu zastavi tudi prva dama Eleanor.

ATLANTIC CROSSING / Norveška, Nemčija, ZDA, Švedska, Danska / 2020
scenarij: Alexander Eik, Linda May Kallestein
režija: Alexander Eik, Janic Heen
v glavnih vlogah: Sofia Helin, Kyle MacLachlan, Tobias Santelmann, Harriet Sansom Harris, Daniel Betts, Søren Pilmark, Lucy Russell

Humanitarnost, dobrodelnost, solidarnost so besede, ki opisujejo pomoč drugim. Solidarnost in z njo povezani altruizem sta temeljni vrednoti in moralni zapovedi v odnosu človeka do sočloveka. Hkrati pa je solidarnost nujen in zadosten pogoj za obstoj skupnosti. Številne humanitarne organizacije oziroma t.i. tretji sektor odgovarja na potrebe ljudi, ki se povečujejo. Je skrb za sočloveka in empatija biološki ali sociološki fenomen? Smo Slovenci dobrodelni? Kje je meja humanitarnosti in ali smo v humanitarnem ravnanju lahko celo diskriminatorni? Na ta vprašanja nam bodo odgovarjali prof. dr. Zinka Kolarič, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, izr. prof. dr. Vesna V. Godina in prof. dr. Igor Pribac.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Objavili bomo prispevek s koncerta vokalistke, skladateljice in producentke pakistanskih korenin Arooj Aftab, ki je sinoči nastopila v Cankarjevem domu. Bili smo tudi na Festivalu Ljubljana, v koprskem razstavišču Libertas pa si ogledali razstavo likovne ustvarjalnosti v slovenski Istri. Predstavili bomo letošnje Mlade leve, 25. mednarodni festival sodobne odrske umetnosti.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.