Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo izbor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v letošnji sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00!
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do vrtičkarskih in prehranskih nasvetov.

»Tradicionalen pouk književnosti je arhivski pouk, ki ne pride več v poštev,« pravi literarna zgodovinarka prof. dr. MILENA MILEVA BLAŽIĆ, ki poudarja, da je treba mladim literaturo približati na sodoben način: »Lahko je improliga, lahko je rap, lahko je tudi sinhronizacija … nikakor pa ne smemo preskočiti branja!«
Pesnik, pisatelj in eden izmed začetnikov improlige ANDREJ ROZMAN - ROZA pa nadaljuje: »Bistvo jezika je, da se razumemo. Pomembno je, da je jezik jasen in izrazen. Če je nekaj slovnično pravilno, še ni nujno, da je tudi jezikovno pravilno.«
V dokumentarnem filmu smo se zato podali iskat presečišča med teorijo in prakso. Mladi Improligaši oz. Šilaši (ŠILA je šolska improliga) se ob zabavni in sproščeni ustvarjalnosti srečujejo z različnimi zvrstmi jezika – od zborne do pogovorne in narečne slovenščine, predvsem pa se učijo rabe jezika v kontekstu jasnega izražanja idej in misli.
Eno zgodnejših zabavnih srečanj z bogastvom slovenskega jezika so tudi sinhronizirane risanke. Režiser in igralec JERNEJ KUNTNER pri sinhronizaciji družinskih celovečernih risank prisega na pestrost značajev, pri čemer rad posega po slovenskih narečjih in slengu. Risanke na TV Slovenija pa nagovarjajo naše najmlajše, zato režiserka NINA MILČINSKI in igralka MAŠA DERGANC k njihovi sinhronizaciji pristopata z veliko odgovornostjo do slovenskega jezika – risanke v ŽIV ŽAVU otroke jezikovno vzgajajo.
Osnovnošolca MAKS in BEN obožujeta kakovostno sinhronizirane risanke – tako tiste na velikem platnu kot ŽIV ŽAV na TV Slovenija. Ob tem Maks poudarja, kako pomembno je, da najprej usvojimo znanje pravilne rabe slovenščine, da bi se pozneje lahko sproščeno igrali z jezikom.

Ratatouille in Crêpes suzette, danes bomo kuhali po francosko. Ratatouille, prava mineštra jajčevcev, cukinov, paradižnika, paprike in čebule. In seveda slastne plačinke in Crêpes suzette napolnjene z beurre suzette – to je z mešanico karameliziranega sladkorja, masla in soka mandarine ali pomaranče…. Buon apetit

Slovenija je »zeleno srce« v središču Evrope in eden največjih simbolov slovenstva. Gozd in les sta naše največje naravno bogastvo, saj se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi. Les je simbol zdravega bivanja in ima velik pomen za ohranitev okolja za prihodnje generacije. Les namreč deluje kot biološki filter, ki zrak očisti in osveži. Pri rasti drevesa se veže ogljikov dioksid, končni izdelki pa ga nato skladiščijo še stoletja. Slovenska lesna industrija bo tako pri doseganju podnebnih ciljev do leta 2030 odigrala eno ključnih vlog pri našem prehodu v nizkoogljično družbo. Prisluhnite navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa, v njem vidijo material prihodnosti in razvojno priložnost za gospodarski razvoj. Čas je, da slovenski les oplemenitimo v izdelke z višjo dodano vrednostjo.

Nizozemska dokumentarna oddaja razkriva, kako je neprecenljiva zbirka starodavnih artefaktov pristala v središču ene izmed največjih svetovnih političnih polemik. Tik pred priključitvijo Krimskega polotoka Rusiji leta 2014 so za gostujočo razstavo v Muzeju Allarda Piersona v Amsterdamu krimski muzeji prispevali svoje največje dragocenosti. Zaklad je brez državljanstva obtičal v nizozemskem glavnem mestu - zase so ga zahtevali tako krimski muzeji kot država Ukrajina, nizozemska stran pa se je nehote znašla v vlogi razsodnika.

THE TREASURES OF CRIMEA / Nizozemska / 2021 / Režija: Oeke Hoogendijk

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Podnebne spremembe so bile dolgo stvar prihodnosti, toda zdaj podnebje spreminjamo tako hitro, da prvič v zgodovini vidimo tudi posledice. Silovitejše nevihte in poplave, izrazitejši vročinski valovi, naraščanje morske gladine, suše, požari v naravi, tajanje ledenikov...

Vpliv podnebnih sprememb že čutimo, vendar vseeno ne smemo obupati. V tem delu bomo izvedeli, kaj v zvezi s tem počnejo politiki, kaj razvijajo znanstveniki in tudi, kaj lahko naredimo vsi skupaj in vsak posebej. Bodo cilji zgodovinskega pariškega sporazuma ostali le črka na papirju? Se moramo res odreči vsemu udobju, da bi preprečili preveliko segrevanje Zemlje, ali pa je to le mit?

CLIMATE CHANGE: THE FACTS / Velika Britanija / 2019 / režija: Serena Davies

Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

A Nagyító alatt című adás témája a magyar-szlovén műfordítás.

Tema oddaje Pod drobnogledom so prevodi madžarskih literarnih del v slovenski jezik.

Linus namerava med zimskimi počitnicami poravnati stare račune s sestro. V pismu omeni Božičku, da bi mu rad ogromno povedal, in predlaga, da bi se pogovorila kar osebno. Mogoče na kosilu?

V prvi oddaji novega leta se za drugi krog v kvizu potegujejo Alina, Gašper in Žan iz OŠ Prežihovega Voranca Bistrica (rumeni) ter Luka, Kristian in Matevž (vijolični), v Hitrih lončkih pa Tia, Jure in Erazem iz OŠ Vavta vas ter Aja, Zoja in Až iz OŠ Bogojina. Male sive celice tokrat zavzamejo hobiti, trojanski konj in polarni medvedi, za njihovo kodranje poskrbi tudi partija šaha in izlet v Dubaj. Medtem, ko rumenim bolj tekne marmelada, se vijoličnim sline cedijo ob dateljnih in kostanju. Kdo je prvi iznašel tisk in kdo odkril Ameriko, pa v 11. oddaji.

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

Sabljaški prvak noj med tekmo naleti na tehnično težavo.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V Sloveniji imamo najmanjše število mladih v zgodovini samostojne države. Njihovo število je upadlo kar za tretjino. Strokovnjaki so v tokratni nacionalni raziskavi ugotovili številne razlike v vedenju in življenju mladih s tistimi izpred desetih let. Donedavna pasivnost mladih je obrnila trend, zgodil se je odboj, skoraj na vseh področjih življenja mladih so raziskovalci zaznavali naraščanje aktivnosti. Čedalje bolj digitalizirana mladina se intenzivneje ukvarja s svojim zdravjem, športom, umetniškim udejstvovanjem, celo politika jih vse bolj zanima. Še nikoli doslej nismo imeli tako polarizirane mladine. Opredeljujejo se bolj skrajno levo ali desno, pri čemer politična sredina izginja. Raziskovalce je močno presenetila tudi izjemno visoka ekološka ozaveščenost slovenske mladine. Prej se odseljujejo od staršev, pozneje bi imeli otroke, njihove vrednote pa postajajo vedno manj kolektivistične in bolj individualistične, povečuje se individualna želja po uspehu. Istočasno narašča strah pred neuspehom, zlasti v šoli ali službi. Stopnja brezposelnosti je sicer padla na zgodovinsko nizko raven, vendar njihovi strahovi s tem niso odšli. Vsaka zaposlitev ni tista, ki si jo mladi želijo. Velik problem pomenijo tudi prekarne oblike dela, ki jih statistika obravnava kot zaposlitev. Mladi pa dobro vedo, da jih prekarne in druge oblike dela ne vodijo do reševanja stanovanjske problematike, saj so visoke cene nepremičnin dovolj zgovorne. Stanje se je v zadnjem desetletju še poslabšalo. Zato se ne gre čuditi naraščanju števila mladih, ki so se znašli v hudih duševnih stiskah.
Zato ni presenetljiv še en izsledek raziskave: mladi manj zaupajo v družbene ustanove, še manj politiki, saj imajo občutek, da jih je izdala.
Dokumentarni film predstavlja šest mladih zgodb, ki slikovito kažejo, kako je v naši domovini biti mlad. Ni tako zelo hudo, prav rožnato pa tudi ne.

Scenaristka Jasna Krljić Vreg, režiser Amir Muratović, direktor fotografije Jure Nemec, montažer Zlatjan Čučkov.

Dedek Pavel zaupa Sebastijanu dragoceni amulet, talisman vasi Sveti Martin. Izrezljan je iz kozlove kosti. Sreča naj bi se nasmehnila vsakomur, ki se ga dotakne. Razstavijo ga v mestni hiši, da bi ga lahko vaščani občudovali in se ga dotikali. Ko amulet izgine, so vsi prepričani, da ga je ukradla Bela. Sebastijan pa je trdno odločen poiskati pravega tatu …

Perujska kuhinja je med najbolj raznolikimi in med najboljšimi na svetu, čeprav postaja mednarodno priznana šele v zadnjih letih. Lomo saltado najbolj znana perujska jed. Sestavljen iz kitajsko značilno praženih kosov govedine in avtohtonega perujskega krompirja. Za sladico bomo imeli čokoldane navihančke…..saj Peru je tudi dežela aromatičnega kakava.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Sinoči smo si v Križankah ogledali sodobni pop-rock muzikal Povodni mož, ki se vsebinsko ukvarja z družbenimi omrežji in ga je zasnovala številčna avtorska ekipa. V Švicariji v Ljubljani gostuje osrednja gostja festivala Dnevi poezije in vina ameriška pesnica Carolyn Forsche, v ljubljanski Galeriji Fotografija pa smo si ogledali razstavo z naslovom Nočem biti gej v takšni Ukrajini Nizozemke Ilvy Njiokiktjien, ki je del mednarodnega festivala sodobne fotografije Kranj Foto Fest. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana pa so odprli razstavo Damijana Kracine z naslovom 0.22, ki bo predstavila umetnikova najnovejša dela.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Športna mladinska drama. Film je navdihujoča resnična zgodba o kolesarskem šampionu Johnu Buultjensu, ki se je kljub zlorabam v otroštvu in mladostniškemu zaporu v rasno mešani rejniški družini postavil na noge, se otresel mladostnih strahov in najstniških zablod ter postal eden najbolj navdihujočih ljudi v svetu koles BMX.

THE RIDE / USA / 2018
Režija: Alex Ranarivelo / Scenarij: Alex Ranarivelo, Hadeel Reda, J. R. Reher, Jean-Marie Sobeck / Igrajo: Shane Graham, Ludacris, Sasha Alexander, Blake Sheldon, Alexander Davis, Jessica Serfaty, Ali Afshar, Nic Luken, George Kosturos, William W. Barbour, John Buultjens, Bryan Craig, Dominic DeVore, Christina Moore, Zaire Adams …

Posledice epidemije niso samo zdravstvene, temveč so pogosto povezane tudi z družbenimi spremembami. V tokratni oddaji nas bo zato zanimalo, kako je epidemija covida 19 zaznamovala naš zdravstveni sistem, na katerih področjih življenja je najbolj prizadela mlajšo populacijo in na katerih starejšo ter kaj vse označujemo s terminom sindemija.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Pogovarjali smo se z arhitektko, scenografko in režiserko Meto Hočevar, ki je ob 80-etem jubileju napisala svoj literarni prvenec, Drobnarije.
Delno avtobiografsko delo, ki briše mejo med resničnostjo in iluzijo. Hočevarjeva je s svojim razumevanje prostora, ki je pomenilo odmik od realistične ilustracije, zaznamovala slovensko gledališče. S svojimi režijami predvsem slovenske poetične drame pa je dala še posebej priložnosti igralkam, saj je izbirala tekste, kjer so bile glavne vloge namenjene ženskam. V pogovoru tudi o tem, kako je oblikovala prostor za otvoritveno slovesnost Zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, 1984.

Voditeljica Marjana Ravnjak

V Sloveniji imamo najmanjše število mladih v zgodovini samostojne države. Njihovo število je upadlo kar za tretjino. Strokovnjaki so v tokratni nacionalni raziskavi ugotovili številne razlike v vedenju in življenju mladih s tistimi izpred desetih let. Donedavna pasivnost mladih je obrnila trend, zgodil se je odboj, skoraj na vseh področjih življenja mladih so raziskovalci zaznavali naraščanje aktivnosti. Čedalje bolj digitalizirana mladina se intenzivneje ukvarja s svojim zdravjem, športom, umetniškim udejstvovanjem, celo politika jih vse bolj zanima. Še nikoli doslej nismo imeli tako polarizirane mladine. Opredeljujejo se bolj skrajno levo ali desno, pri čemer politična sredina izginja. Raziskovalce je močno presenetila tudi izjemno visoka ekološka ozaveščenost slovenske mladine. Prej se odseljujejo od staršev, pozneje bi imeli otroke, njihove vrednote pa postajajo vedno manj kolektivistične in bolj individualistične, povečuje se individualna želja po uspehu. Istočasno narašča strah pred neuspehom, zlasti v šoli ali službi. Stopnja brezposelnosti je sicer padla na zgodovinsko nizko raven, vendar njihovi strahovi s tem niso odšli. Vsaka zaposlitev ni tista, ki si jo mladi želijo. Velik problem pomenijo tudi prekarne oblike dela, ki jih statistika obravnava kot zaposlitev. Mladi pa dobro vedo, da jih prekarne in druge oblike dela ne vodijo do reševanja stanovanjske problematike, saj so visoke cene nepremičnin dovolj zgovorne. Stanje se je v zadnjem desetletju še poslabšalo. Zato se ne gre čuditi naraščanju števila mladih, ki so se znašli v hudih duševnih stiskah.
Zato ni presenetljiv še en izsledek raziskave: mladi manj zaupajo v družbene ustanove, še manj politiki, saj imajo občutek, da jih je izdala.
Dokumentarni film predstavlja šest mladih zgodb, ki slikovito kažejo, kako je v naši domovini biti mlad. Ni tako zelo hudo, prav rožnato pa tudi ne.

Scenaristka Jasna Krljić Vreg, režiser Amir Muratović, direktor fotografije Jure Nemec, montažer Zlatjan Čučkov.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Sinoči smo si v Križankah ogledali sodobni pop-rock muzikal Povodni mož, ki se vsebinsko ukvarja z družbenimi omrežji in ga je zasnovala številčna avtorska ekipa. V Švicariji v Ljubljani gostuje osrednja gostja festivala Dnevi poezije in vina ameriška pesnica Carolyn Forsche, v ljubljanski Galeriji Fotografija pa smo si ogledali razstavo z naslovom Nočem biti gej v takšni Ukrajini Nizozemke Ilvy Njiokiktjien, ki je del mednarodnega festivala sodobne fotografije Kranj Foto Fest. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana pa so odprli razstavo Damijana Kracine z naslovom 0.22, ki bo predstavila umetnikova najnovejša dela.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.