Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Ob torkih se z vami prebuja Mojca Mavec. Prva ura druženja prinaša pregled dnevnega tiska, črno kroniko z dr. Damijano Žišt, rubriko V središču z Moniko Tavčar in najrazličnejše nasvete. Ob torkih se bomo skupaj s Katjo Tratnik potepali po Sloveniji in raziskovali njene lepote in kulturno dediščino, v studiu pa bomo kuhali po receptih naših babic. Z oddajo Dobro jutro so jutra lepša!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Na 28. Sarajevskem filmskem festivalu so letos častna srca Sarajeva prejeli danski igralec Mads Mikkelsen, holivudski zvezdnik Jesse Eisenberg, letošnji canski zmagovalec Ruben Ostlund in ukrajinski režiser Sergej Loznica. V tekmovalnem programu celovečercev je slavil hrvaški režiser Juraj Lerotić z avtobiografskim filmom Varno mesto, tekmoval pa je tudi prvenec Jezdeca slovenskega režiserja Dominika Menceja. Slovenska udeležba je bila največja doslej s tremi mladinskimi filmi, dvema kratkima in tremi TV serijami. Z izraelskim režiserjem Arijem Folmanom smo se pogovarjali o njegovem animiranem celovečercu Kje je Anne Frank, ki s sodobno reinterpretacijo Dnevnika Ane Frank, najbolj ikoničnega dela o holokavstu, nagovarja mlado generacijo.
V tokratni oddaji bomo pripravili govejo juho na avstrijski način. Ata nam bo predstavil razliko med avstrijsko in slovensko pripravo goveje juhe. Tudi tokrat nas bo zabaval naš inšpektor, ki bo vnukinji pokazal negativni vpliv trans maščob. V jedilnem kotu bo zopet pestro in zabavno , kjer bosta ata in babi imela svojih pet minut .
Prvič je bila kot specifična avstrijska kuhinja predstavljena konec 18. stoletja v nemških kuharskih knjigah. Poleg tujih vplivov so mnoge avstrijske dobrote prispevali tudi lokalni kuharji. Tujci mnogokrat enačijo dunajsko kuhinjo z avstrijsko nacionalno kuhinjo, toda lokalne kuhinje so si v Avstriji vsaj tako različne kot pri nas. Goveja juha s fritati (narezanimi palačinkami) je posebnost avstrijske Štajerske, Speckknödel (knedli s slanino) so iz Tirolske, puhasti salzburški žličniki (Salzburger Nockerln) pa iz Mozartovega mesta
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V dokumentarni oddaji spoznamo življenje matriarhalne skupnosti iz Eticoge, glavne vasi na otoku Orango v jugozahodni Gvineji Bissau. Tu so v ospredju ženske. One odločajo, kako gospodariti s pridelki. So svečenice templja in tiste, ki se lahko pogovarjajo z bogovi, naravnimi silami in duhovi pokojnikov.
»Vera je srčna privolitev v Božjo besedo in neomajno zanašanje nanjo.« Tako Primož Trubar, oče in velikan slovenske reformacije v »Pridigi o veri«, ki jo je ob prazniku slovenske reformacije v priročni brošuri izdalo Združenje Trubarjev forum. Pridiga govori o tem, kaj vera je, zakaj jo človek nujno potrebuje in kako v njem deluje.
Predstavljamo tudi novo spletno stran 137.si, ki na enem mestu povezuje vse evangelijske cerkve in skupnosti na Slovenskem, ter razstavo »Sto let gospodovih milosti bom opeval«. Posvetili so jo stoti obletnici delovanja, ki jo bodo Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru praznovale naslednje leto. O bogati in burni zgodovini kongregacije so za nas spregovorile sestre, provincialna predstojnica in avtorica razstave.
Ezopova gledališka skupina se priseli v novo okrožje. Da bi navdušili tamkajšnje gozdne živali, Ezop napiše novo igro o mestni in poljski miški, v kateri mestna miška povabi poljsko miško na kosilo. Hrana v mestu je odlična, toda kaj, ko na vsakem koraku prežijo mačke. Podeželjska miška raje je v miru, pa čeprav skromnejšo hrano. Med igralci se vname prepir, kdo bo igral glavno vlogo, saj bi vsi radi veliko pojedli.
Avo med igro moti nadležno kolcanje. Prijatelja se domislita vseh mogočih zvijač, ki naj bi ga pregnale. Nobena kaj prida ne zaleže, a vse so od sile zabavne.
Gospod Barker ima strto srce in Ava se takoj domisli učinkovitega zdravila za ljubezenske tegobe: s prijatelji mu priredi zabavo za rojstni dan. Glavna zvezda zabave je sladoledna torta v obliki rubikove kocke. Kyle jo odloži v zamrzovalnik. Ko jo hočejo Ava, Maudie in Ezra odnesti slavljencu, pa je tam samo prazna polica. Kdo se je polastil poslastice? Prav nihče, samo Kyle je poskrbel za to, da je iz sladoledne torte nastal staljen sladoledni zmešanček.
Si tudi ti želiš kakšno domačo žival? Adam pripelje v stanovanje navideznega kužka, saj bodo v družini mogoče dobili psa. Firbcologi razpravljajo o tem, kaj sme pes jesti, kako se obnaša in kaj vse obsega skrb za psa. Del Firbcologov pa je bolj naklonjen mačkam, zato bo o tem, ali so boljši ljubljenčki psi ali mačke, odločil dvoboj. Matija in Lučka na terenu opazujeta, kako za pse skrbijo v pasjem varstvu, Kiar in Nastja sta na obisku pri trenerki živali, ki uri pse za filme. Nikolina in Lev Krištof pa zavijeta v pasjo pekarno, da bi ugotovila, kako nastajajo prav posebni priboljški.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Svet je konec 18. stoletja močno zaznamovalo prebujajoče se revolucionarno gibanje, Evropo pa tudi vzpon francoskega vojskovodje Napoleona, ki je nizal zmago za zmago in prestrašil tradicionalne monarhe. Ko jim ga je končno uspelo premagati, so ustanovili Sveto alianso, ki bi v Evropi skrbela za red in mir. Kronane glave in drugi politiki so na svojih srečanjih reševali pereča politična vprašanja. Leta 1821 so prišli tudi v Ljubljano, ki je tako za dobre štiri mesece postala središče svetovne politike.
Ko motorčki pripravljajo zabavo presenečenja za Marjana, se eden od botkov navduši nad Hupi in ji ves čas sledi. Pri tem povzroča težave, za katere obtožijo Hupi.
Hrvaška kulinarika nam je vsem dobro znana predvsem po ribjih jedeh .Mi bomo predstavili njihovo specialiteto pod imenom Kulen , ki jo večinoma uporabljajo za predjed . Vnukinja se odpravi na tržnico do branjevke, ki je zopet polna nasvetov o zdravju in lepih besed o njeni sestri . Babica se dobro pripravi na samo Hrvaško kulinariko ter vnukinji in atu naredi kratek podrobnejši opis.
Hrvaška je geografsko zelo pestra in preko različnih okolij raztegnjena dežela z velikimi razlikami med urbanim in podeželskim ter obalnim in celinskim življenjem, kar je zagotovo vplivalo na posebnosti lokalne kulinarike, stoletja je bila tudi križišče osvajalcev in trgovcev, preko njenega ozemlja so potekale celo poti začimb. Domačini so vplive tujcev in novosti, ki so jih prinesli trgovci, sprejemali in vgrajevali v svoje tradicije.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Bili smo na današnji novinarski konferenci Mladinske knjige, na kateri so predstavili dve izvirni in dve prevodni novosti: Nilski konji v puščavi Carlosa Pascuala in Štiri črne mravljice Anje Štefan z ilustracijami Tomaža Lavriča ter Maksime in misli Nicholasa Chamforta in Spomini antisemita Gregorja von Rezzorija. V Umetnostni galeriji Maribor smo si gledali razstavo Prevzetnost in pristranost narodne noše. Pred nocojšnjim koncertom legendarne zasedbe Salamander v Vodnikovi domačiji, smo se s člani pogovarjali na popoldanski tonski vaji. Seznanili pa vas bomo tudi z ulično predstavo Judovsko življenje v Ljubljani, ki si jo lahko na Križevniški ulici ogledate nocoj in jutri.
Po pogrebu Rubyjinega očeta se Ruby in Gabriel vračata v Bolnišnico dobre karme. Ruby se s svojim motorjem zadnji hip izogne vozniku, ki vijuga po cesti. Kmalu za tem naletita na prevrnjen avto s tričlansko družino. Oče in hči imata manjše poškodbe, mama pa je v smrtni nevarnosti. Gabriel skrbi zanjo do prihoda reševalcev, ti nato ponesrečence odpeljejo v bolnišnico. Njihov prihod zmoti poročni obred Lydie in Grega. Lydia ne more iz svoje kože in odhiti pomagat, Greg pa medtem v njeni torbici najde pismo, ki ji ga je napisal nekdanji mož.
GOOD KARMA HOSPITAL (IV.) / Velika Britanija / 2022
Scenarij: Dan Sefton, Nyla Levy, Jess Williams, Sumerah Srivastav, Matt Evans
Režija: Philip John
V glavnih vlogah: Amrita Acharia, Amanda Redman, Rebecca Ablack, Harki Bhambra, Neil Morrissey, Nimmi Harasgama, Darshan Jarivalla
Dokumentarna oddaja je predvsem portret nepozabne Marilyn Monroe – igralke, pop ikone, seks simbola in ljubljenke tako hollywoodskih studiev kot občinstva, skozi prizmo sodobnega gibanja #jaztudi pa osvetli tudi pokroviteljski in nasilni odnos do žensk v 50. letih prejšnjega stoletja, v t. i. zlatih letih Hollywooda.
BECOMING MARILYN / DEVENIR MARILYN / Francija / 2022 / Režija: Michèle Dominici
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom
(1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi
skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.
Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom
dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte,
kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Bili smo na današnji novinarski konferenci Mladinske knjige, na kateri so predstavili dve izvirni in dve prevodni novosti: Nilski konji v puščavi Carlosa Pascuala in Štiri črne mravljice Anje Štefan z ilustracijami Tomaža Lavriča ter Maksime in misli Nicholasa Chamforta in Spomini antisemita Gregorja von Rezzorija. V Umetnostni galeriji Maribor smo si gledali razstavo Prevzetnost in pristranost narodne noše. Pred nocojšnjim koncertom legendarne zasedbe Salamander v Vodnikovi domačiji, smo se s člani pogovarjali na popoldanski tonski vaji. Seznanili pa vas bomo tudi z ulično predstavo Judovsko življenje v Ljubljani, ki si jo lahko na Križevniški ulici ogledate nocoj in jutri.
