Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Cast Moj RTV Televizija MMC Radio Kazalo

Četrtek, 19. jan. 2023

TV Slovenija 1 • Čet, 19. jan.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Ariane za hip podvomi o svojem maščevanju, a si kmalu spet premisli, ko izve, da se Christoph vrača iz Tajske.
Franzi in Steffen še nista izgubila upanja in se hočeta spet v celoti posvetiti izdelavi in prodaji "vrabčka".
Čeprav se je Cornelia zelo trudila, da zabave željni gostje ne bi pregnali vseh stalnih gostov, jo Werner odpusti.
Lucy se podre svet, ko ji Paul več ne vrača ljubezni. Objokano jo zaloti prav Bela, ki je zatiral svoja čustva do nje, da ne bi pokvaril njene sreče s Paulom.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Tajda, Katarina in Danaja so alpinistične navdušenke, ki jih poleg ljubezni do gora druži tudi prijateljstvo. Zaradi skupne želje po pogostejših ženskih navezah se odločijo obiskati muzej in raziskati zgodovino ženskega alpinizma, kjer spoznajo Marijo Štremfelj, ki jim svetuje pri izbiri smeri ter jih popelje skozi svojo alpinistično kariero. Vzpon jih še bolj poveže, saj se skupaj spopadajo z novimi izzivi in nepredvidljivimi zapleti.

V oddaji bo na kritike sistema tako imenovanih dvoživk v zdravstvu odgovoril dr. Marko Noč, podjetnik dr. Aleš Štrancar bo povedal, kaj si misli o medijih in odnosu do podjetnikov, dr. Jože Možina in Aljuš Pertinač pa bosta komentirala aktualne politične razmere.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

13:15
Šport

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

13:20
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Prvem dnevniku, pred in po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

Veliki kitajski zid, jordanski dragulj Petra, izgubljeno mesto Inkov Machu Picchu in otoški srednjeveški samostan Mont-Saint-Michel – nemško-francoska dokumentarna serija s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in prepričljivo trirazsežno grafiko odstira skrivnosti starodavnih graditeljev.

3. del: Veliki kitajski zid
Obrambni zid, ki se vijuga čez skoraj vso Kitajsko, so začeli postavljati pred 2000 leti in je najobsežnejše delo človeških rok vseh časov. Skupno dolžino vseh odsekov ocenjujejo na več kot 21.000 kilometrov, vendar je zid morda še veliko daljši, saj arheologi in drugi raziskovalci še niso odkrili vseh njegovih ostankov. V zadnjih letih so razvozlali več skrivnosti, povezanih z gradnjo, med drugim tudi to, kaj so v času dinastije Ming dodajali malti, da je tako trdna in vzdržljiva. Poleg tega so starodavni kitajski opekarji izumili poseben postopek žganja opek, zaradi katerega mogočni zid že tisočletja kljubuje toku časa.

ANCIENT SUPERSTRUCTURES / Francija, Nemčija / 2018 / Režija: Félicie Derville
Patrick Luzeux, Marina Boyenval

Božični koncert MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA, ki je nastal 18. decembra v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Slišali bomo krstno izvedbo šestih priredb slovenskih božičnih pesmi, ki so delo goriškega skladatelja Patricka Quaggiata.
K NEBU POVZDIGNIMO SOLZNE OČI Brede Šček in Filipa Terčelja, BODI POZDRAVLJENO, DETECE SVETO Jožeta Levičnika in Franca Kramarja ter znana iz Kramarjeve zbirke SLAVA BOGU NA VIŠAVAH: te so le nekatere skladbe, ki so izzvenele na goriškem odru, na katerem so nastopili Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel, Orkester ArsAtelier in solisti Rebeka Pregelj, Polona Plaznik, Sabina Gruden, Gašper Banovec in Marco Erzar: dirigent David Bandelj.

Slovenci v Italiji – vsaka dva tedna se v tem terminu objavljajo oddaje, ki nastajajo v sklopu Slovenskega programskega oddelka Deželnega sedeža Rai za Furlanijo Julijsko krajino. Prvenstveno sta to mesečni oddaji Mikser in Vklop. Mikser je glavna poglobitvena televizijska oddaja, tako v svoji studijski, kot v svoji magazinski različici, ki se stvarnosti slovenske manjšine v Italiji loteva iz najrazličnejših gledišč. Vklop pa je televizijska oddaja, ki nagovarja mladinsko publiko in nastaja ob sodelovanju izbrane skupine dijakov slovenskih višijih srednjih šol v Italiji.

Az adás tartalma:

- az átlagosnál melegebb időjárás megviselheti az emberek szervezetét (Keszthelyi Televízió);
- korai virágzás a Kámoni Arborétumban (Szombathelyi Televízió);
- metszés a szőlőben (Szombathelyi Televízió);
- gyalogtúra Petőfi emlékére (Keszthelyi Televízió);
- határokon átívelő pedagógustalálkozó (Erdélyi Magyar Televízió);
- Régi konyhák falvédői és mai utódaik – kiállítás Felsőlakosban (Lendvai Tévéstúdió);
- szünidei képzőművészeti tábor (Újvidéki Televízió);
- a festőkör festőtábora és kiállítása (Drávatáj magazinműsor);
- nemzetközi böllérfesztivál (Szlovákiai Magyar Televíziós Hírportál).

Vsebina oddaje:

- slab vpliv nadpovprečnih temperatur na človeško telo;
- zgodnje cvetenje v arboretumu Kámon;
- obrezovanje v vinogradih;
- pohod v spomin na Petőfija;
- čezmejno srečanje učiteljev;
- Okrasni stenski prti starih kuhinj in njihovi današnji nasledniki – razstava v Gornjem Lakošu;
- počitniški tabor likovne umetnosti;
- likovni tabor in razstava slikarskega krožka;
- mednarodni festival mesarjev.

V tokratnem Krompirju bomo preverili, kakšno moč ima v resnici noč. Z Niko in Nikom bodo mladi, ki so prebedeli noč v knjižnici, preverili bomo, zakaj moramo dovolj spati, kaj se dogaja z nami, medtem ko spimo in kako spijo druga živa bitja, na studijski način pa se bomo odpravili tudi v naravo, sredi noči in nas ne bo prav nič strah.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

17:10
Šport

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

17:15
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

Kruh, jogurt, siri in drugi mlečni izdelki so za nas pomembna hranila. Njihova skupna lastnost je, da so nastali s pomočjo mikroorganizmov oziroma s postopkom fermentacije. Fermentacija je poleg sušenja najstarejša tehnologija konzerviranja hrane. Naši predniki so jo povsem naključno začeli uporabljati že pred 7.000 leti. Mleko, ki so ga shranjevali v mehovih iz živalskih želodcev, se je sesirilo ali skisalo in nastal je okusen in celo obstojnejši mlečni izdelek. Danes pa fermentacijo uporabljamo še za druge namene.

Prihod avtobusa v savano je vedno zanimiv. Zato, ker z njega zmeraj kaj pade. Tokrat z avtobusa zleti klop. Tako vsaj misli Dimitri. Toda izgubljeni predmet je v resnici nenavadno glasbilo.

Jazbec Klemen je po duši pustolovec. Na uho mu pride, da je na vrt zašla pošast in takoj jo sklene poiskati. Koga bo vzel s sabo? Morda zajčico Rozi? Svoje bratce in sestrice? Na koncu radovedni jazbec na pot odrine sam. Namesto pošasti na jasi sreča srno, nato pa se začne prava pustolovščina. Klemen je šel kar za nosom in zdaj ne zna domov.

Resni in učeni Rafael, nagajiva in domiselna Mona in najmlajši Nabi nam v prikupni seriji risanih filmov Minuta v muzeju brez dlake na jeziku predstavljajo velika umetniška dela. Slike, kipi, starodavne vaze in druge umetnine jih navdihujejo, da zastavljajo vprašanja, se veselo, včasih kar norčavo zabavajo in vabijo tudi druge otroke, da se naučijo umetnost gledati in ceniti s svojimi, iskrenimi otroškimi očmi.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudipri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Kuharske pogruntavščine in nove jedi se zmeraj rodijo v posebnih okoliščinah. Tem pogosto botrujejo lakota in razpoložljivost sestavin v domači kuhinji . Ko Maša sklene izprazniti hladilnik in uporabiti ostanke hrane, se pogosto odloči za pripravo svojih avtorskih pic. Italijanski mojstri sicer testo za pice počasi vzhajajo dolge ure, ga ročno raztegujejo, Maša pa ravna tako, kot ji to dopuščajo čas in zmožnosti. In priprava pice se pri njej začne z mesenjem testa, pri čemerne komplicira preveč: vzame moko, kvas, toplo vodo, nekaj kapljic oljčnega olja in malo soli. Medtem ko mesi testo, pa že razmišlja, s čim ga bo obložila …

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

18:57
Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

19:35
Šport

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

19:45
Kultura

V Lutkovnem gledališču Maribor smo bili na premieri monodrame Kriplov zagovor (rež.: Matjaž Latin), v Stičišču za prenovo in trajnostno bivanje Kajža pa smo se udeležili pogovornega večera Prenove Ravnikarja. Poslušali smo nov album pionirjev alt-kantrija The Long Ryders September november, bili pa smo tudi na podelitvi Trubarjevih priznanj 2022. Za zasluge pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine sta jih prejela dr. Janko Kos in Slovenska matica.

19:55
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

V Tarči: po težko pričakovanem koalicijskem vrhu. Bo zdravstvena reforma največji dosežek te vlade ali pa glavni vzrok za njen neuspeh? Premier prevzema odgovornost in to zahteva tudi od koalicijskih partnerjev. Kako se bodo rešili pred zahtevami po višjih plačah? Ker je premier velikodušen, je vrsta pred državno blagajno čedalje večja.

Zgodovina človeške družbe je zgodovina nasilja in njegovega omejevanja. Med skrajne oblike nasilja zagotovo spada umor. V črni kroniki objavljena vest, da se je zgodil umor, običajno pritegne pozornost najširše javnosti. Ta si namreč ob vsakem takšnem dogodku vedno znova zastavlja enaka vprašanja: kdo, koga, kje, kdaj, zakaj in kako, ali je bil storilec prišteven ter kakšna bo kazen. A v ospredju je vprašanje, kaj sploh privede človeka, da zagreši takšno nečloveško dejanje, torej da se znese nad sočlovekom na tako okruten način, toliko okrutnejši, kolikor bolj se zdi, da je bila žrtev nemočna in nedolžna, ter kako silovita morajo biti čustva storilca, da ga od dejanja ne odvrne niti usmiljenje do žrtve niti misel na morebitno več desetletij trajajočo zaporno kazen.

21:55
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

22:00
Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

22:45
Šport

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Izbor Prešernovih nagrajencev tradicionalno spremljajo tudi nezadovoljstvo in kritike, a v 76-letni zgodovini podeljevanja državnih nagrad za umetnost se je ob koncu lanskega leta prvič zgodil pravi šok. Ob razkritju podrobnosti domnevnih fizičnih in psihičnih zlorab patra Marka Ivana Rupnika, Prešernovega nagrajenca leta 2000, je še enkrat vredno poudariti, da sta poštenje in strokovnost nujno vodilo odločevalcev. Naš gost bo Rok Bozovičar, selektor 53. Tedna slovenske drame, ki bo komentiral letošnji izbor predstav tako v tekmovalnem kot v spremljevalnem programu. Predstavljamo dokumentarno filmsko zgodbo o starem zapuščenem klavirju v studiu 1 Radia Slovenija, ki jo je režiser Miha Vipotnik upodobil v filmu Pošvedrani klavir. Ob izidu monografije Iztrgano podobi, ki prvič celostno popisuje in ovrednoti pomorsko in umetniško zbirko Splošne plovbe, smo si ogledali več kot sto likovnih del iz te pomembne zbirke. Predstavljamo še, kako številni dokumentarni filmi skušajo popraviti popačeno javno podobo zvezdnice Whitney Houston.

Tokratna uprizoritev najslavnejše ljubezenske zgodbe vseh časov je postavljena na oder londonskega narodnega gledališča. Za izkušeno igralsko zasedbo je bilo snemanje, ki je trajalo sedemnajst dni, posebno doživetje, saj je potekalo med pandemijo.

Tragedija Romeo in Julija je zgodba o dveh mladih zaljubljencih iz Verone, ki sledita svojim čustvom, ne glede na posledice. Je zgodba o ljubezni in sovraštvu, pa tudi o prevzetosti in nestrpnosti. Ljubezen osrednjih junakov se le izpolni, a šele v smrti, kar pripelje do tega, da njuni družini naposled le spoznata svoje zmotno ravnanje.

ROMEO AND JULIET / Velika Britanija / 2021
Scenarij: Emily Burns
Režija: Simon Godwin
V glavnih vlogah: Jessie Buckley, Josh O'Connor, Tamsin Greig, Fisayo Akinade, Adrian Lester, Lucian
Msamati, Deborah Findlay, Shubham Saraf, David Judge, Alex Mugnaioni

Kruh, jogurt, siri in drugi mlečni izdelki so za nas pomembna hranila. Njihova skupna lastnost je, da so nastali s pomočjo mikroorganizmov oziroma s postopkom fermentacije. Fermentacija je poleg sušenja najstarejša tehnologija konzerviranja hrane. Naši predniki so jo povsem naključno začeli uporabljati že pred 7.000 leti. Mleko, ki so ga shranjevali v mehovih iz živalskih želodcev, se je sesirilo ali skisalo in nastal je okusen in celo obstojnejši mlečni izdelek. Danes pa fermentacijo uporabljamo še za druge namene.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

V Lutkovnem gledališču Maribor smo bili na premieri monodrame Kriplov zagovor (rež.: Matjaž Latin), v Stičišču za prenovo in trajnostno bivanje Kajža pa smo se udeležili pogovornega večera Prenove Ravnikarja. Poslušali smo nov album pionirjev alt-kantrija The Long Ryders September november, bili pa smo tudi na podelitvi Trubarjevih priznanj 2022. Za zasluge pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine sta jih prejela dr. Janko Kos in Slovenska matica.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov