Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Oskar izgubi žogo in hoče, da si Ela izmisli drugo igro. Ela mora uporabiti vso svojo domiselnost.

Ob torkih se boste prebujali z Boštjanom Romihom, Katjo Tratnik Jacob, Mojco Mavec in Ljubico Mlinar. Prva ura bo posvečena aktualnemu dogajanju in pregledu dnevnega tiska. Posebne svetovalne minute bodo namenjene predvsem gledalcem v zrelih letih, skrbeli bomo za (sobne) rastline ter spoznavali aktivne in energične starostnike. Vsak mesec bodo v kuharskih minutah v ospredju različne jedi, terenska ekipa pa bo potovala po Sloveniji in raziskovala zanimive zgodbe mostov. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Blaž je v kratkem času že drugič poslovno odpotoval na Kitajsko. Polona dela cele dneve, saj želi, da bi bil njen arhitekturni biro kar se da uspešen. Meta in Jože obiskujeta tretjo univerzo, tako da na otroke pazi Viktor. Dana mora v šoli popraviti ocene, da bi ji mama dovolila oditi na izlet v Ameriko. In je zato obsedena s pripravo in izdelavo »plonkcev«. Martin si sodelovanje s Polono razlaga preveč po svoje, kar je vzrok za hud prepir med njima. Krajšo potegne Martin ...

Polona je povabila gospo Manco iz krožka za samouresničitev, ki ga obiskuje Viktor, naj preveri energije v hiši. Zdi se ji, da je pri Valič Gromovih marsikaj narobe. Manca po meritvah predlaga, da se prestavi skoraj vse pohištvo v hiši in ugotovi, da je Blaž »energijski vampir«, seveda za svoje usluge zahteva tudi visoko plačilo. Ampak v hiši se v resnici ne dogaja nič takega, razen da ima Gorazd težave v šoli. Meta in Jože se odločita, da morata Gorazdu na vsak način pomagati, zato obiščeta njegovo učiteljico ...

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture?

1. del:
Afrika je zibelka človeštva in celina, ki je za človeka že od nekdaj velikanski izziv. Prihajali so tuji osvajalci, zasužnjevali ljudi ter uničili zgodovinski spomin na prvobitne prebivalce. Afriška ljudstva, ki so jih izoblikovale razmere na celini, zdaj čaka zahtevna prihodnost.

THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Raphael Wüstner

Bhakti Marga je mednarodno duhovno gibanje, ki deluje tudi v Sloveniji. Ustanovil ga je razsvetljeni mojster Paramahamsa Vishwananda, ki v torek, 10. oktobra prihaja v Ljubljano. S člani skupnosti Bhakti Marga Slovenija smo se pogovarjali o pomenu srečanja z razsvetljenim mojstrom in o »darshanu«. »Darshan« pomeni videti in biti viden od Božanskega.

Veleposlaništvo v Zagrebu zgledno sodeluje z vsemi slovenskimi društvi na Hrvaškem, o tem kako pa s Tamaro Planko.
V osrednjem delu oddaje gostimo priznanega strokovnjaka, dr. Damirja Josipoviča - tema Slovenci v zamejstvu in v jugovzhodni Evropi.
V poletnih mesecih so v Ankaranu pripravili gledališko kolonijo za koroške Slovence. V veliko pomoč so bili slovenski gledališki pedagogi.
V zadnjem delu oddaje pa še o izjemni prireditvi v Trstu – Slofest.

Oddaja Lučka je namenjena najmlajšim, torej predšolskim otrokom in otrokom iz nižjih razredov osnovne šole. Sestavljena je iz več sklopov, in sicer iz uvodnega pogovora med voditeljico in lutko, delavnice za otroke, prispevkov o obravnavani tematiki in risank. Priprava oddaje poteka v sodelovanju z dvojezičnimi osnovnimi šolami in vrtci v Prekmurju.
A Pitypang című gyermekműsor a legkisebbeknek, tehát az óvodásoknak és az alsó tagozatos általános iskolásoknak szól. Az adás a szórakoztató jellegen kívül oktató jellegű is, hiszen egy-egy adott témával foglalkozik, amelyről a gyerekek a műsorvezetővel és Makk Palkóval beszélgetnek, a stúdión kívül pedig »élőben« is sok mindent tapasztalnak és kipróbálhatnak.

Peppermint Patty razmišlja o ljubezni, ampak Charlie Brown ni najbolj primeren za razglabljanje o tem. Peppermint Patty ima tudi težave v šoli. Je to mogoče zaradi njenega velikega nosu? In kaj se zgodi, ko se z Lucy odločita, da si bosta dali predreti uhlje?

Kako so nekoč fotografirali? Seveda ne s telefoni, tako kot zdaj. Včasih so imeli za to fotoaparate. Zoja je navdušena nad fotoaparatom in novim gostom, ki neutrudno žonglira. Viki se boji, da mu Inan Du Swami ne bo razbil njegovih stvari. Ne, ne, brez skrbi, Viki, Inan je pravi akrobat, ki ima norčije rad.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Eden najpomembnejših muzejev slovenske bitnosti, ki ohranja materialno in duhovno dediščino, pričevanja o narodnih šegah in navadah, rokodelskih spretnostih in obrti, je Slovenski etnografski muzej. Svojo 100-letnico obeležuje z več zanimivimi razstavami in dogodki.
Dediščino pa ohranja tudi Galerija Šivčeva hiša v Radovljici, kjer se na enem mestu združi arhitektura stare meščanske hiše z umetnostjo. Galerija se namreč poleg bogate stalne zbirke slovenskih ilustratork in ilustratorjev pohvali tudi s številnimi odmevnimi razstavami s področja likovne umetnosti.
Pred 300 leti se je na Južnem Tirolskem rodil Giovanni Antonio Scopoli, eden največjih evropskih naravoslovcev. Po študiju medicine je prišel v Idrijo, kjer je deloval rudnik živega srebra. Scopoli je postal prvi rudniški zdravnik. Svoje življenje je zapisal proučevanju bolezni rudarjev, ob tem pa se je posvečal raziskovanju okoliškega rastlinskega in živalskega sveta.
Scopoli, ki velja za slovenskega Linnéja, je na podlagi primerkov iz Slovenije prvič opisal tudi tudi hrošča puščavnika. Ta izjemno ogrožena vrsta hrošča je ponekod v Evropi že izumrla. Ljubljana pa se lahko pohvali z eno izmed največjih populacij puščavnika v Sloveniji.
Svet in življenje okoli nas pa s potujočim gledališčem papirteatrom že štiri desetletja na svoj način raziskuje lutkar Brane Solce. Izdelovalec lutk, scenograf, dramaturg, režiser, glasbenik in animator je preteklo desetletje s svojimi velikimi lutkami sodeloval na političnih protestih in se tako angažiral tudi kot družbeni aktivist.

Jani, Marcel in Albert se dogovorijo, da bodo šli lovit ribe, ne morejo pa se zediniti, kdaj se dobijo. Na pomoč jim priskoči mravljinčar Frane in jim podari svoj najnovejši izum - sinhronizirano uro.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Sploh ne vemo, ali se burgerja sploh še drži sloves hitre prehrane – toliko slastnih različic je na voljo, da je postal prava specialiteta. In veste, kje se začne dober burger? Pri dobri domači štručki, bombetki, seveda! A burger ni dobil imena po štručki, ampak po govejem sesekljanem zrezku. Njegova zgodovina se začenja, ko so mame v družinah nemških izseljencev v Ameriki pripravljale skromno jed iz mletega mesa in kruha. V spomin na pristanišče, od koder so odrinili čez veliko lužo, so jo poimenovali hamburger; tamkajšnja, hamburška govedina naj bi bila še posebno cenjena. Prvič so burger med dve plasti kruha položili v 19. stoletju, saj so ga tako lažje pojedli za malico. Kot ulično hrano so ga predstavili na svetovni razstavi v St. Louisu leta 1904, in to ob kornetih, kikirijevem maslu in sladkorni peni ter drugih prigrizkih in sladkarijah, ki nam teknejo še danes. Na svetu vsako leto prodajo več kot 80 milijard burgerjev, in doma narejeni sploh niso všteti!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Rita pomaga Petrovi dementni mami in še vedno išče brata. Dave in zločinci še vedno hočejo dobiti nazaj Rito. Peter tokrat pelje šolarje, čeprav jih načeloma ne vozi. Brad vodi svoj prvi pogreb. Lech zdaj stanuje pri Petru in Kayli. Peter se sprašuje, kdaj se bo Barry vrnil domov v Avstralijo.

DON'T FORGET THE DRIVER / Velika Britanija / 2019
Scenarij: Tim Crouch, Toby Jones
Režija: Tim Kirkby
V glavnih vlogah: Toby Jones, Claire Rushbrook, Marcia Warren, Danny Kirrane, Erin Kellyman, Luwam Teklizgi

Mateja Bora se spominjamo kot partizanskega pesnika in dramatika, avtorja himne Hej, brigade in Raztrgancev.

Napisal pa je tudi filmsko uspešnico Vesna, prevedel 18 Shakespearjevih dram, organiziral znameniti kongres PEN-a na Bledu in ustanovil prvo društvo za varstvo okolja v Jugoslaviji. V epigramih, dramah in romanih je kritično opazoval družbeno dogajanje in bil veliko več kot »dvorni pesnik revolucije«.
Vladimir Pavšič (14. april 1913–29. september 1993) je ime Matej Bor prevzel leta 1942, s prvo odporniško pesniško zbirko v Evropi Previharimo viharje. S kulturniško skupino so obiskovali partizanske enote in bodrili borce. Med partizani je doživel tudi osebno tragedijo, domobranci so zverinsko ubili njegovo ženo Erno Jamar – Nino.
Ko je bil po vojni ravnatelj ljubljanske Drame, so njegovo dramo Vrnitev Blažonovih po petih ponovitvah umaknili s sporeda. Takrat se je odločil, da gre v »literarne partizane« in se samo od peresa – raje je pisal, kot da bi tipkal na pisalni stroj – preživljal vse do upokojitve.
S pesnitvijo Šel je popotnik skozi atomski vek je prikazal apokalipso, ki bi ji lahko bili priča ob krepitvi jedrske oborožitve in stopnjevanju hladne vojne. Vizionarsko je opozarjal na dogajanje v naravi, ki se ga resneje zavedamo šele danes.
V drami Šola noči je opozoril na »klub samomorilcev«, smrtonosno igro mladih slovenskih intelektualcev pod vplivom nihilizma. Pokazal je na mehčanje uporne mlade generacije z LSD-jem, ki ga je CIA najprej razširila v ZDA in pozneje izvozila v Evropo.
Spomin na Mateja Bora ohranjajo v njegovi rojstni vasi Grgarju nad Novo Gorico, kjer so pisatelju postavili spomenik in uredili Borovo pot. Večina njegovega literarnega opusa pa je nastala v Radovljici, kjer je živel več kot tri desetletja.

Naslov filma ROB JE TAM | MATEJ BOR se lahko bere z obeh strani. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe je vnuk Mateja Bora Jernej Marušič.

Upočasnjena gospodarska rast in inflacija hromita evropsko gospodarstvo; oči so še posebej zaskrbljeno zazrte v Nemčijo. Država, ki je motor evropskega gospodarstva, je letos zdrsnila v tehnično recesijo, napovedi gospodarske rasti za Slovenijo pa so tudi in prav zaradi razmer v Nemčiji zelo negotove. V Globusu o gospodarskih razmerah v Evropi.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

V tridelnih Spominih bomo tokrat prisluhnili pripovedi Ferenca Hajósa iz Lendave. Rodil se je leta 1935. Njegov rod izvira iz kraja Kakasd v Transilvaniji, ki je dal rodbini tudi plemiško ime. Stari oče Ferenca Hajósa, odvetnik in notar Mihály Hajós Kakasdi, se je z družino naselil v Lendavi, takrat Dolnji Lendavi, leta 1872.
Mihálya Hajósa Kakasdija bi zaradi njegovih velikih zaslug za razvoj mesta lahko imenovali oče meščanske Lendave. Njegov sin dr. Ferencz Hajós Kakasdi je bil sprva poslanec v madžarskem parlamentu v Budimpešti, kasneje pa prav tako notar v Lendavi. Čeprav je bil zaveden Madžar, se je poročil z zavedno Slovenko Marijo Sever. Ta je v Lendavo prišla po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje pripadlo Kraljevini SHS oz. kasneje Kraljevini Jugoslaviji, kot sestra prvega slovenskega lendavskega župana Božidarja Severja. Leta 1935 se jima je rodil sin edinec Ferenc, ki je odraščal in se oblikoval v duhovni širini svoje družine v lendavskem večkulturnem okolju, kjer so živeli Madžari, Slovenci in veliko število Judov. Med judovskimi otroki je mali Ferike Hajós tudi našel najboljše prijatelje.
Leta 1941 so Prekmurje za kratek čas zasedli Nemci, potem pa so predali oblast Madžarom. Ko je na Madžarskem prišla na oblast Salászijeva nacionalsocialistična Stranka puščičastega križa, se je tudi za lendavske Jude začel pekel holokavsta. 26. aprila 1944 so Jude zbrali v sinagogi in jih odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Med njimi so bili tudi Ferenčevi otroški prijatelji. Skoraj vsi so bili pomorjeni 21. maja 1944, le peščica Judov se je vrnila domov, kjer so jih čakala nova razočaranja.
Ferenc Hajós je bil že v mladosti glasbenik in je nihal med študijem glasbe in prava. Ukvarjanja z glasbo sicer ni opustil, doštudiral pa je pravo na zagrebški univerzi. Po obdobjih sodniške službe v Murski Soboti, kjer je zorel pod mentorstvom Vaneka Šiftarja, pozneje pa v Lendavi, je po osamosvojitvi Slovenije postal naš prvi veleposlanik na Madžarskem. V času, ko sta državi vodila Milan Kučan in Árpád Göncz je veliko pripomogel k dobrim odnosom med sosednjima državama. Obenem se je posvečal področju narodnih manjšin v Sloveniji in slovenskih manjšin v sosednjih državah.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.