Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Jani hoče nabrati šopek rož za Zalko. Vstane, se lepo uredi in skoči v svoje škornje. Žal pa jih natakne narobe. Prijatelji ga zasukajo in tako leti obrnjen z glavo navzdol, kar ni prav nič udobno.
Špela Močnik Paradiž in David Urankar se bosta z vami prebujala ob sredah. Poleg prometnih minut in pravnih nasvetov bosta podajala predloge za dobre knjige, zanimive filme, »mojster« David in »gospodinja« Špela se bosta tudi podrobneje posvetila gospodinjskim nasvetom in občasno pokazala še, kako lahko sami doma izdelate kakšen kos pohištva. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete, gledalci pa boste lahko svoje znanje preizkusili v krajšem kvizu. Jutro z nami je dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Toniju Štef Železna roka nakoplje na glavo utajo davkov in na dom dobi sporočilo, da mu grozi ob vsem dokaznem gradivu daljši oddih za rešetkami. Nikakor se ne more sprijazniti s tem, da bo zapornik, saj bi to mamo strlo. Te sramote ne bi prenesel. Zato se odloči, da odpotuje oziroma, da kar zgine. Na naftni ploščadi se bo zaposlil in ko zbere dovolj denarja, se vrne. Toni se na poseben način poslavlja od svojih, saj jim ne sme ničesar povedati. Žalosten se odpravlja sredi noči od doma, ko ga ustavi Betkin oče Evgen. Pove mu, da tako ne bo šlo, saj noče, da naredi isto napako kot jo je on, ko je zbežal na ladjo in izginil.
Živalini mami prekipi, ker je njen sin čisto zašel na svoji življenjski poti. Odloči se, da bo naredila red in ga spravila k poštenemu kruhu. Loti pa se tudi Štefa, ki je po njenem mnenju vsega skupaj kriv, tako da se mora ta skrivati pred njo. Zatočišče najde pri Tonijevi družini, vendar se na vratih pojavi tudi Živalina mama. Toni se mora na hitro znajti in zamaskira prestrašenega Štefa. Ves ta čas pa si Živala končno na pošten način služi kruh.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Dobre tri mesece po uničujočih poplavah in plazovih bomo natančno pregledali vladne obljube in kaj je bilo že narejeno pri zahtevni sanaciji. Kako poteka obnova v najbolj prizadetih občinah, kako načrtovati mostove, ceste? V studiu bodo z nami Boštjan Šefic, Marjan Pibenbaher in vodja državne tehnične pisarne Blaž Dolinšek. Voditelja: Elen Batista Štader in Jan Novak.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja.
2. del: Zamrznjeni ocean
V drugem delu dokumentarne serije se podamo v svet vode in ledu, da bi spoznali živali, ki lahko preživijo na arktičnem morskem ledu in pod njim. Medtem ko je čas izobilja za severne medvede zima, morski sesalci in obiskovalci od drugod uživajo v obilju poleti. Toda izginjanje morskega ledu že vpliva na živali, ki so se prilagodile življenju na njem.
FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Rachel Scott
Liffe bo letos postregel s kar 89 celovečernimi filmi, od velikanov svetovne kinematografije Wima Wendersa in Pedra Almodóvarja do sodobne argentinske kinematografije ter italijanskega politično angažiranega filma. Preverili smo, katerih filmov ne smete preskočiti, pa tudi, kako se Ljubljana spopada z izginjanjem velikih kinodvoran. V Rimu smo obiskali obsežno razstavo nizozemskega umetnika Escherja. Ptice, ki se spreminjajo v ribe, stopnice v neskončnost ali pa roki, ki rišeta druga drugo – mnoga dela še danes veljajo za klasike. Zbirka Čebelica, prva slikaniška zbirka pri nas, letos praznuje 70 let. Leta 1953 jo je ustanovila pisateljica in urednica pri Mladinski knjigi Kristina Brenkova, v zbirki pa so zbrana slovenska in svetovna besedila za otroke, opremljena z ilustracijami priznanih slikarjev in ilustratorjev. Praznovanje so pospremili številni dogodki, tudi pregledna razstava vseh Čebelic v Mestni knjižnici v Ljubljani. Pogovarjali smo se s članoma londonskega glasbenega kolektiva Archive, enega najbolj samosvojih, vznemirljivih in težko opredeljivih fenomenov, kar jih je zraslo v zadnjih tridesetih letih na robu sodobne britanske popularne glasbe. V soboto je že drugič v osmih letih prepričal občinstvo v Kinu Šiška.
- Szerelem-sziget – Feri Lainšček regényének magyar nyelvű fordítása;
- a Pártosfalvi KÁI Zengő Méhecskék népdalköre;
- Priska Kulčar mini retrospektív kiállítása Lendván;
- Iskolapad: az idegen ajkú gyermekek bekapcsolódása a szlovén iskolai rendszerbe.
Vsebina oddaje:
- roman Ferija Lainščka z naslovom Ločil bom peno od valov v madžarskem prevodu;
- pevski zbor Zengő Méhecskék iz DOŠ Prosenjakovci;
- mini retrospektivna razstava Priske Kulčar v Lendavi;
- rubrika Šolska klop: vključevanje otrokov tujcev v slovenski šolski sistem.
Fotografiranje za družinsko fotografijo bi moralo biti preprosto, toda ko Morfovi tablici zmanjka energije, se s Carjem zapleteta bolj, kot sta pričakovala.
V 4. oddaji si iz oči v oči v kvizu zrejo Martin, Neža in Lan iz OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem (rumeni) ter Aljaž, Samuel in Neža iz OŠ Prežihovega Voranca Bistrica (vijolični), Hitre lončke pa vihtijo Jasna, Marko in Dženana iz OŠ Dušana Bordona Semedela Koper ter Anej, Vito in David iz OŠ Dob. V kvizu vijolični raje počivajo, rumeni pa se razmigavajo na športnih dnevih. Zaključki v življenju jim povzročajo zmotne učinke, temperatura raste pri eksperimentu, kraljica oddaje pa je tokrat labirint kot prava trdnjava. Komu golaž polepša dan, pa v napetih Malih sivih celicah.
Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Čeprav si je vse življenje želel postati gospod in ga je pot vodila celo na Dunaj, v beli Ljubljani pa je postal pomemben mož, se je v zrelih letih najraje vračal v kraje, ki so ga navdihovali, v domačo Poljansko dolino. Na eni strani ambiciozen in trd politik, uspešen odvetnik z nešteto dejavnostmi, družinski oče in mož, na drugi strani pa tenkočuten pisatelj, ki poveličuje domačo zemljo in kmečko življenje. Vendar po njegovem kmet ni samo kralj, kajti njegovo kraljestvo lahko postane majava dobrina, če povzroča napuh.
Ob 100. obletnici Tavčarjeve smrti bomo njegovo pestro življenje in literarno udejstvovanje spoznavali z voditeljico prof. dr. Urško Perenič, kulturnim zgodovinarjem ddr. Igorjem Grdino, odvetnikom dr. Petrom Čeferinom, kustosinjo Biljano Ristič, igralko Mileno Zupančič in igralci KD dr. Ivan Tavčar, ki so uprizorili nekaj zanimivih odlomkov iz njegovih del.
Cofek se z izleta v gozd vrne z novimi prijatelji. Groza, Cofek ima bolhe! Najbolj od vsega sovraži strašansko smrdljivi šampon proti bolham, zato preizkusi vse trike, da bi se izognil umivanju.
Pogorje Rhön se razprostira na stičišču treh sosednjih nemških zveznih dežel: Hessna, Turingije in Bavarske. Zaradi odprte pokrajine se imenuje tudi »dežela širnih daljav«. Julia Djabal Ameli v tukajšnjem naravnem rezervatu redi eno najstarejših pasem ovc na svetu – rhönsko ovco. Skupaj s kmečko skupnostjo ovčerejka uživa v prazniku žetve – z rhönskim jagenjčkom in rhönsko pogačo ploatzem. Bere Andrej Hofer.
ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Stefanie Fleischmann
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Drama, navdihnjena po resničnih dogodkih. Mira, umirjena gospa pri šestdesetih letih, ima na videz normalno življenje. Toda nekega dne začne svoj vsakdan nekoliko drugače, pravzaprav zelo drugače; najprej se zgodaj zbudi, da sušiti družinsko perilo, nato kupi hrano za svojo akvarijsko ribo in … nenadoma opravi bančni rop z domačim kuhinjskim nožem. Rop je res amaterski, saj niti ne ve, kako naj ga izpelje. Tudi bančna uslužbenka se je prav nič ne ustraši in brez pomislekov obvesti policijo. Mira, ki je sicer zaposlena ginekologinja v porodnišnici, ugotovi, da lahko njeno potrebo po denarju preseže le potreba po ljubezni. Toda Mira jo je izgubila nekje na poti med službo in domom, med možem in njunim odraslim sinom, ki imata zanjo in njene napol izražene potrebe vse manj posluha … Miro kmalu obišče policija in še poveča njeno stisko, ki jo prepelje na rob obupa …
WOMAN ON THE ROOF / POLJSKA, ŠVEDSKA, FRANCIJA / 2022
Režija: Anna Jadowska / Scenarij: Anna Jadowska / Igrajo: Dorota Pomykala, Bogdan Koca, Adam Bobik, Maria Szadkowska-Malinowska, Katarzyna Brzozowska, Izabela Celinska, Jacek Knap, Michal Gadomski, Magdalena Maczko, Milena Lisiecka in drugi …
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Nas določa konflikt med konformizmom in svobodo, ki ga izpostavlja Tavčarjeva Visoška kronika?
Četudi so avtorju očitali, da je svoje že povedal, so jo leta 1919, ko je prišla med bralce, proglasili za najbolje napisano knjigo tistega časa: Tavčarjevo Visoško kroniko. Ta veliki roman o razvoju osebnosti glavnega junaka Izidorja določajo tri zgodovinske teme - preganjanje čarovnic, protestantov in tridesetletna vojna - ki jih je Tavčar zlil v napeto in mnogplastno zgodbo, vredno sodobnikov, kot sta bila Thomas Mann ali Robert Musil. Na Visokem, kjer je bila knjiga napisana, smo iskali korenine Tavčarjeve bogate življenjske zgodbe, tako književne kot politične, z režiserjem Jernejem Lorencijem pa smo se pogovarjali o konfliktu med konformizmom in etično čistostjo, ki določata naracijo dramske uprizoritve. Ali pa je Visoška kronika predvsem pripoved o asimilaciji nemških naseljencev med Slovenci? Ali morda pripoved o preganjanju slovenskih žena, ki jih skozi svojo nedolžnost pooseblja Agata Schwarzkobler?
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Zaradi vedno boljše informiranosti se zdi, da z vsako novo krizo hitreje pozabimo prejšnjo. Koronavirusno bolezen je na naslovnicah čez noč zamenjala vojna v Ukrajini, pozornost ji je v zadnjem mesecu ukradel spopad na Bližnjem Vzhodu. Roko pozornosti so si podajale naravne nesreče: potres v Maroku, poplave v Libiji. V živo so nas prizadele ujme v Sloveniji. Julijskemu vetru in toči so sledile avgustovske poplave, ko smo začutili, kako krhka in minljiva ter pogosto navidezna je naša varnost. Nemir v naša srca prinašajo številke o ilegalnih migrantih, o vedno večji draginji in ohlajanju gospodarstva. O tem, kako na vse to odgovarjajo v Karitas se bomo, natanko teden dni pred 33. dobrodelnim koncertom Klic dobrote, pogovarjali v tokratni oddaji Sveto in svet.
Čeprav si je vse življenje želel postati gospod in ga je pot vodila celo na Dunaj, v beli Ljubljani pa je postal pomemben mož, se je v zrelih letih najraje vračal v kraje, ki so ga navdihovali, v domačo Poljansko dolino. Na eni strani ambiciozen in trd politik, uspešen odvetnik z nešteto dejavnostmi, družinski oče in mož, na drugi strani pa tenkočuten pisatelj, ki poveličuje domačo zemljo in kmečko življenje. Vendar po njegovem kmet ni samo kralj, kajti njegovo kraljestvo lahko postane majava dobrina, če povzroča napuh.
Ob 100. obletnici Tavčarjeve smrti bomo njegovo pestro življenje in literarno udejstvovanje spoznavali z voditeljico prof. dr. Urško Perenič, kulturnim zgodovinarjem ddr. Igorjem Grdino, odvetnikom dr. Petrom Čeferinom, kustosinjo Biljano Ristič, igralko Mileno Zupančič in igralci KD dr. Ivan Tavčar, ki so uprizorili nekaj zanimivih odlomkov iz njegovih del.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.