Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Udeležili smo se konference o vplivu umetne inteligence na književno prevajanje. Obiskali smo nekaj kakovostnih objektov, ki jih do nedelje na ogled ponuja minifest Odprte hiše Slovenije. Ogledali pa smo si tudi pomemben del opusa režiserja in direktorja fotografije Karpa Godine - oglase, ki jih je posnel v 70. in 80. letih, razstavlja pa jih Galerija Fotografija.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Kdo se bo prihodnjo soboto oženil v malem pristanu? Čuk. S kom pa? S sovo, ampak samo v pesmici Čuk se je oženil. Pepe bo za čukom oprezal skozi svoj pepogled. Ali se na čuke bolje spozna Kakadudu ali Foksner, boste izvedeli v Foksnerjevem kvizu. Kaj pa bodo počeli otroci? Oblekli se bodo v majice, ki čukasto gledajo, in veselo zapeli …
Kapitan mali Timotej in njegov prijatelj kit se ne bojita viharjev! Pogumno iščeta zaklad. Zemljevid ju odpelje naravnost na Neptun. Toda ta planet ju posvari, da so na njem vetrovi, močnejši od vsega, kar poznata.
Prišla je noč zvezdnih utrinkov, ko se izpolnijo vse želje. Sestrice miške povabijo Ernesta in Celestinco, naj prideta utrinke opazovat z njihovega mlina, od koder je čudovit razgled! Toda Ernest, ki ima težave s hrbtom in želi biti sam, povabilo zavrne.
Kdo se potika okoli Borčkove posteljice, ki je postala opazovalnica v gozdu? To so tatinske lisice. No, dramska igralka, ki se je spremenila v lisičko, Daša Doberšek, ni prav nič tatinska, nasprotno, prav prijazna je, celo tako prijazna, da jo bo Borček z veseljem gostil v svojem bralnem naslonjaču in z njo spoznaval še druge Lisičke.
Ana nestrpno pričakuje sestrično Klaro, ki prihaja na obisk iz Nemčije. Rada bi ji predstavila svojo družino in jo povabila na obisk k dedku in babici. Zdaj je skrajni čas, da s Petrom ponovita še pojme, povezane z družinskimi člani, in da razmislita, kam bi Klaro povabila.
Ana in Peter se spet srečata po počitnicah in Ana želi nadaljevati z učenjem nemščine, saj bi rada obiskala sestrično Klaro v Frankfurtu. Na potovanje se želi čim bolje pripraviti in ker je kultura nekaj, kar nas povezuje ne glede na jezik, se s Petrom odločita, da nemščino povežeta z glasbo.
Devetletna Noa pride živet k mami, ki v restavraciji na bretonskem otoku dela kot natakarica. Tam ugotovi, da se vsi otroci na otoku že dolgo poznajo in znajo vsi jadrati. Noa sanja, da bi tudi sama postala jadralka in sodelovala na regati! A mama ji ne more plačati jadralskega tečaja … Kako naj se Noa, ki so jo otoški otroci poimenovali Školjka s krompirčkom, nauči jadrati, da jo bodo sprejeli v svojo družbo?
Safija je vso noč kašljala. Teodozija se sprašuje, ali ni morda vdihnila Apepovega plina. Na njej ne opazi nobene čarovnije. Toda potem Safija omedli. Teodozija ji pomaga tako, da z njo deli svoj notranji Ka.
THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021
Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa)
Režija: Matthias Hoene
V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
Babica je odšla v Pariz poiskat mlat. Z njim namerava Teodozija udariti Apepa in ga oslabiti,
potem pa ga potisniti skozi vrata Ka v Veliko piramido. Apepa bodo vrgli v vodnjak, ki ga bodo zapečatili. Tak je vsaj načrt. Toda kako bo v resnici?
THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021
Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa)
Režija: Matthias Hoene
V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
V današnjem Infodromu smo se najprej ustavili na Sladki tribuni, kjer smo spoznali Urbana, ki ima sladkorno bolezen tipa 1. Vsako leto v Sloveniji za njo na novo zboli za tri razrede otrok, v oddaji pa smo izvedeli, s katerim sladkorjem je povezana in kako. V rubriki Infogrom se z mladimi pogovarjamo o tem, kje najraje berejo in kam jih knjige popeljejo, v rubriki Podrobno pod lupo pa razlagamo, zakaj je Izrael napadel še sosednjo državo Libanon. V oddaji izvemo še nekaj zanimivosti o novem slovenskem filmu Tartinijev ključ, v katerem je glavno vlogo odigral Svit Šturbej. Pred našo kamero in mikrofon je stopil skupaj z otroškim poročevalcem, na obisk v glasbeno šolo pa nas je povabila bobnarka Miša.
Smo že v finalu in na koncu sezone, ki jo začinimo še s tekmo posameznikov v Hitrih lončkih in glasbenim zaključkom s prav posebnimi gosti. Za pokal Malih sivih celic se spoprimejo brihtneži Nik, Gabriel in Jure iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (rumeni) ter Ajda, Luka in Matic iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj (vijolični), za naslov prvaka Hitrih lončkov pa spretneži Eva, Mihael in Nina iz OŠ Žiri ter Aljaž, Lovro in Tian iz OŠ Radlje ob Dravi. Tekmovalci kviza uspešno potegnejo vrv in logični zaključek, se sprehodijo po našem osončju , prepoznajo Titeufovo nezrelost v odnosu do punc ter preplavajo bazen. V labirintu se kljub metanu znajdejo kot na festivalu, v Hitrih celicah srečajo konec. Kdo poruši letošnji točkovni rekord in zakaj bo v studiu gorelo, pa v Malih sivih celicah.
Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Desetletni Grga iz Hrvaške si želi na Zemljo pogledati iz zraka. Zelo rad bi poletel s toplozračnim balonom. A ker to veliko stane, se spomni, da bi lahko denar zaslužil z igranjem fagota na ulici.
Kočija kraljice Elizabete II., njena ladja, prvi satelit v vesolju Sputnik 1 in tudi najnovejši sateliti ter denimo 55 km dolg most pri Hóngkongu so iz aluminija. Aluminij je kovina moderne dobe. Je lahek, žilav in koven, nemagneten in težko vnetljiv. Uporaben je v transportu, gradbeništvu in energetiki. V avtomobilih, zgradbah in elektroniki je po svetu vgrajenega 80 kg aluminija na prebivalca. Tudi v Sloveniji, v Kidričevem, smo nekoč pridobivali aluminij. Danes ga tam reciklirajo. Odpadni aluminij lahko v celoti recikliramo, pri čemer ne izgubi nobene svoje lastnosti. Za reciklažo se porabi le približno 5 % energije, ki bi jo porabili za njegovo proizvodnjo. Izdelke iz aluminija po navadi vlivamo, posebne oblike pa lahko tudi natisnemo s 3D tiskalnikom. Takrat dobi aluminij nove lastnosti.
Pastor Binkoštne cerkve Center Ljubljana Christopher J. Scobie je pri Krščanski založbi podvig izdal novo knjigo z naslovom »Zakaj? Kaj? Kako? – Uvod v pastoralno teologijo«. Po nedeljskem bogoslužju smo se z njim pogovarjali o vlogi pastorja in o nalogah cerkve.
V Sinagogi Maribor z razstavo o Judinjah gostuje Muzej judovske kulture iz Bratislave. Pripoveduje zgodbe žensk judovskega porekla, ki so preživele holokavst in so pomembno vplivale na svet po drugi svetovni vojni.
Tadej Jesenik je do 11. leta živel v Murski Soboti, nato se je z mamo in sestro preselil v predmestje Toronta v Kanadi, kjer je začel negovati svojo ljubezen do mode. Pri 22 letih se je znova preselil na drug konec sveta, v Sydney v Avstralijo, kjer trenutno dela kot svetovalec in prodajalec za eno od svetovno znanih modnih agencij. Z njim smo se pogovarjali ob nedavnem obisku Slovenije. Predsednica Republike Nataša Pirc Musar je obiskala Krajevno skupnost Pušča v Mestni občini Murska Sobota. Namen obiska predsednice je bila seznanitev s primerom dobre prakse urejanja romskih naselij in integracije romske skupnosti v širše družbeno okolje. Obiskali smo še večnamenski romski center v Šmihelu pri Novem mestu.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
S strokovnjaki iz ZOO Ljubljana smo govorili o pomenu izpusta petih kozorogov v naravo. Obiskali smo Krajinski park Strunjan in opazovali opazno vrsto modrih rakovic. Predstavljamo mlado kinološko disciplino – hoopers. Opozarjamo na pomen rednih veterinarskih pregledov. Vabljeni k ogledu!
Vizionar je oddaja, v kateri v ospredje postavljamo obrtnike in podjetnike. V njej predstavljamo zgodbe o uspehu ambicioznih posameznikov, ki navdihujejo, so drzni in vidijo v prihodnost.
Je deficitarni poklic lahko tudi sanjska služba? Na podjeten in privlačen način boste z obrtniškim delom in šolsko prakso spoznavali številne poklice, ki veliko obetajo. Seznanjali vas bomo z novostmi v svetu, ki kroji obrt in podjetništvo.
V oddaji pa bomo gostili podjetnike in obrtnike, ki močno izstopajo iz vsakodnevnih slovenskih okvirov. Njihova pogum in vztrajnost sta temelj za uspeh.
V pekarni se nesoglasja vse bolj poglabljajo, Jaka počasi izgublja živce in skoraj vsem je že jasno, da tako ne bo šlo več dolgo naprej. Župnikove težave s kuharico pa so medtem dosegle vrhunec, saj je ugotovila, da se župnik sploh ni držal predpisane diete. Pri Pavletu in Poldetu vlada začasno premirje, saj je Pavle zbolel in mora Polde skrbeti zanj. Brez prepiranja kljub temu ne gre, sporečeta pa se tudi Frakl in natakarica, ki ni samo nesramna, pač pa jo Frakl obtoži tudi nevestnega dela. Povsod prihaja do takšnih in drugačnih trenj, samo pri Cenetu doma ni prav nikakršne napetosti, saj se Cene in Aga strinjata v vsem.
V tokratni oddaji se bomo posvetili izjemnim psom pomočnikom, ki s svojo predanostjo in sposobnostmi spreminjajo življenje oseb s posebnimi potrebami. Spoznali boste, kako psi pomočniki za gibalno ovirane osebe in psi vodniki za slepe pomagajo svojim lastnikom pri vsakodnevnih opravilih ter kako slovenska zakonodaja podpira to pomembno področje. Raziskali bomo tudi, kako bi lahko psi pomočniki gluhim osebam omogočili še večjo neodvisnost in varnost. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini 28. 9. ob predvidoma 15.25 na prvem programu Televizije Slovenija.
Med poletjem so v slovenskih društvih na Hrvaškem za najmlajše pripravili počitniške delavnice. Tradicionalne so že na Reki in v Pulju, kjer je v ospredju tudi učenje slovenskega jezika.
Zveza Slovencev na Hrvaškem je dobila novo predsednico, Barbaro Antolić Vupora.
Gostja oddaje bo Tamara Ribarski, zdaj že več kot deset let živi v Maribor. Sicer pa iz Skopja s slovenskimi koreninami.
Začeli so se Koroški kulturni dnevi – v Mariboru v znamenju lutkarstva .
Predstavljamo Ljudsko šolo iz Pliberka in vabimo na praznovanje 90 letnice Slovenskega društva Cankar iz Sarajeva.
Kakšno prenovo je doživel grad Podčetrtek in kakšen vpliv ima na lokalno skupnost in na turistično ponudbo v regiji?
Obiskali smo Cirila Dolinška, ki je kozolcu v vasi Šmarčna vdihnil novo življenje.
Ob bregu reke Save pa smo obujali star kmečki običaj imenovan "kavsanje".
Nekateri vegezavri ob nevarnosti zbežijo, drugi pa se borijo. Večina trikorentopsov pa se najraje zamaskira. Rdečka hoče med igro skrivalnic to naučiti tudi grahozavre. Grahor se skrije za tanek bambusov poganjek, Graško med popke kovačnika, Stroka pa najde na spečem kumarodilu ...
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Starost je zgolj eno od obdobij življenja in kot tako priložnost za nove izzive in nove vloge, pridobivanje novega znanja in – zakaj ne – grajenje nove kariere. Učenje, sodelovanje, delovanje je slogan Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, ki že 40 let uspešno skrbi za izobraževanje starejših. Janez Platiše, eden od slušateljev, si je z znanjem, ki si ga je pridobil na tej univerzi, po upokojitvi ustvaril popolnoma novo kariero: postal je multimedijski novinar in na spletu odprl celo svoj blog Seniorske novice. Dr. Ana Krajnc, soustanoviteljica univerze, in njena vodja Alijana Šantej, gostji v studiu, poudarjata, da izobraževanje starejših ne pomeni le pridobivanja novega znanja, temveč se ob študiju stkejo tudi novi pristni odnosi med slušatelji in mentorji, krepita se medgeneracijsko sodelovanje ter izmenjava znanja in izkušenj. Številni slušatelji univerze s pridobljenim znanjem vstopajo tudi v zanimive raziskovalne projekte, s katerimi spet pomembno prispevajo družbi – tukaj in zdaj. Projekti univerze prejemajo tudi številna državna in lokalna priznanja; predstavili bomo enega izmed njih, ki je letos prejel celo Plečnikovo medaljo. S tem starejši znova vstopajo v javnost, v kateri po upokojitvi vse prevečkrat postanejo nevidni.
V rubriki Ah, ta splet! pa bomo spoznali, da nam pri učenju danes lahko pomaga tudi tehnologija, na primer vsestransko uporabni klepetalni robot ChatGPT.
Ob koncu oddaje vas bomo povabili še na Festival za tretje življenjsko obdobje. Njegov pestri strokovni in tudi zabavni program nam bo predstavila predsednica programskega sveta festivala Vlasta Nussdorfer, za pokušino, kako zabavno je vsako leto tam, pa nam bodo prikazale dame zrelih let, zbrane v plesni skupini KD Ivana Hribarja iz Trzina z imenom Lepi Čeveljc, ki so nastopile v spremljevalnem programu lanskoletnega festivala.
Tokrat bomo les spoznali še na en način in sicer na najbolj izpostavljeni površini naših domov, v vlogi, kjer ga premalo cenimo, čeprav se je v njej stoletja odlično obnesel. Govorimo o zunanjem ovoju, ki ga tvorijo skodle. Gremo v objem neokrnjene narave, v razkošno namestitev, ki ne tekmuje z lepotami okoliške kulise, temveč jih s svojo prisotnostjo le še nadgradi. Edinstvena pa ni le kulisa, ki daje obiskovalcu občutek, da bi se vršacev lahko kar dotaknil, temveč tudi v skodle odet objekt, ki je zrasel na mestu nekdanjega počitniškega doma.
Potrkali smo na vrata mladega oblikovalca unikatnega izdelanega lesenega pohištva. Potreba po tem, da si opremi dom, je Jana Bariča spodbudila k temu, da je kar sam poprijel za orodje in se lotil izdelave lesenega pohištva. Diplomirani arhitekt urbanist je tako svoje poslanstvo našel v rokovanju z lesom, njegovi estetsko dovršeni kosi pa so bili doslej deležni že številnih domačih in tudi tujih priznanj.
Vajeni smo, da so vrtovi, ki nastanejo ob pomoči strokovnjakov, seveda v sodelovanju z lastniki, polni vsebine, domišljeni in trajnostno naravnani. Pri snovanju takih vrtov avtorji upoštevajo specifike lokacije, podnebja, lege zemljišča, predvsem pa želje in zahteve naročnikov. Vse navedeno velja tudi za vrt, ki smo ga obiskali v bližini Ljubljane. Njegova posebnost je v tem, da je nastal po načrtu krajinske arhitektke, vendar ob odsotnosti lastnikov.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Samo brez panike – tako pristojni mirijo odjemalce električne energije pred prehodom na novi način obračunavanja omrežnine za električno energijo 1. oktobra. Zagotavljajo, da gospodinjstva ne bodo plačevala več, nasprotno, pri večini naj bi se zneski na položnicah znižali. Preverili smo, kdo bo vendarle na slabšem in ali se splača na svojo pest spreminjati obračunsko moč, ki jo predlaga elektro operater. V oddaji tudi o kurilni sezoni, ki je tik pred vrati. Predstavili bomo presenetljive izsledke testa lesnih peletov. Čeprav naj bi bili vsi najboljšega kakovostnega razreda, jih kar nekaj vanj nikakor ne sodi. Raziskovalce je presenetilo tudi, da se je v nekaterih pojavila plastika.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Na Jokerjev vroči stol bo sedel Žan Koren iz Ljubljane. Magister farmacije dela v mednarodnem podjetju kot svetovalec za zdravila. Njegova razvada v prostem času je plemenitenje premoženja z vlaganji v delnice. Rad kuha in se pohvali s svojo specialiteto, mesno lazanjo. Sicer pa zase pravi, da je najbolj srečen na potovanjih in v hribih, kamor se najraje odpravi s partnerko in super jokerico Medejo Pongarčič. Vprašanje za dodatnega jokerja bo Žanu zastavila pevka Alenka Godec.
Sezona je uspešno odprta in nova epizoda oddaje Kaj dogaja? je že tu. Kdo plava proti toku, kdo se vozi z modrimi lučkami in kdo je našel luč na koncu predora? Na terenu preverjamo, kako novi vozni redi avtobusov vplivajo na jutranje vožnje državljanov, v rubriki (S)Hit tedna pa se skupaj zazibamo ob glasbi benda pomožnih policistov. Vrača se politična telenovela Palomar, v kateri nam predsednik vlade tokrat zaupa vse o pasteh vodne diplomacije. Naša gostja je olimpijska plavalka Neža Klančar, v rubriki Glas ljudstva pa nam prvak opozicije razloži, kako postati kul. Tudi na Mali terasi je zelo živahno, saj kolega čefur Stojmifiko ob spremljavi Slovenskega mladinskega orkestra zapoje v slovo ministrici Emiliji.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Zaradi pretepa med koncertom mora vsa sekcija klarinetov na mediacijski sestanek s psihologinjo Mette. Bo bi se moral opravičiti ne samo Simonu, temveč tudi razočarani bolni materi. V nerodnem položaju se znajde tudi Jeppe, ki zaradi hitrega seksa z nekdanjo ženo prezre pomemben telefonski klic iz Almine šole. Vlogo skrbnega očeta prevzame Simon, kar Jeppeju seveda ni všeč. Starši otrok, vpletenih v spor, so pozvani na roditeljski sestanek. Solveig, Tobiasova mama, in Regitze sta očarani nad Philipovim očetom.
Scenarij: Mikkel Munch-Fals, Søren Felbo, Anna Juul
Režija: Mikkel Munch-Fals
V glavnih vlogah: Frederik Cilius Jørgensen, Rasmus Bruun, Neel Rønholt, Caspar Phillipson, Lise Baastrup, Lene Maria Christensen
Jeppe je zaradi ljubimkanja z nekdanjo ženo v čedalje večji časovni in čustveni stiski, zaradi finančnega stanja pa je ves Københavnski simfonični orkester v denarnih škripcih. Gertrud zahteva, da Jeppe sklene pogodbo z močnim pokroviteljem. Regitze Jeppeja napoti k staremu znancu Marcusu Holmu, čudaškemu premožnemu podjetniku. Bo posvari Jeppeja, da sta umetnost in posel nezdružljiva. Tudi Bo se znajde med dvema ognjema: staro ljubeznijo iz orkestra in vodjo menze Lene. Bo ne more skriti navdušenja nad oboževano mladenko.
Scenarij: Mikkel Munch-Fals, Søren Felbo, Anna Juul
Režija: Mikkel Munch-Fals
V glavnih vlogah: Frederik Cilius Jørgensen, Rasmus Bruun, Neel Rønholt, Caspar Phillipson, Lise Baastrup, Lene Maria Christensen
Legendarni Helmut Newton, veliki mojster modne fotografije, je zaslovel s provokativnimi fotografijami žensk. Njegove upodobitve pogosto golega ženskega telesa še danes burijo duhove. Je Newton slavil moč svojih portretirank? Je v njih videl le spolne objekte? V filmu svoj pogled na kontroverznega fotografa razkrijejo prav njegove muze, tudi Grace Jones, Charlotte Rampling, Isabella Rossellini, Marianne Faithfull in Hanna Schygulla, pa slovita urednica revije Vogue Anne Wintour in umetnikova žena in sodelavka, fotografinja June Newton. Med številnimi arhivskimi posnetki film ponudi tudi Newtonovo burno televizijsko soočenje s Susan Sontag, ki fotografa odkrito obtoži mizoginije.
HELMUT NEWTON: THE BAD AND THE BEAUTIFUL / Nemčija / 2020 / Režija: Gero von Boehm
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.