Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Sarajevu smo se udeležili konference evropske arhitekturne platforme LINA. V Cankarjevem domu smo bili na premieri gostujoče predstave režiserja Tiaga Rodriguesa Hekuba, ne Hekuba. V SSG Trst smo si v petek ogledali premiero proletarske tragedije Georga Büchnerja Woyzeck v režiji Igorja Pisona, v prostorih Nove pošte pa premiero avtorske predstave Kje mi živimo v režiji Bora Ravbarja.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Živa je pripravila lov na zaklad za Žarka. Toda ko lačni zajčki in sitni prašički Žarku ne dajo pravih namigov, mora Živa poskrbeti, da bo lov na zaklad uspel in bo Žarko našel pravo pot do piknika.
Tudi v torkovi oddaji Dobro jutro vas čakajo zanimive zgodbe, navdihujoči gostje in koristni nasveti. Mariborčani bodo v oddaji gostili Katjo Sreš iz Ekologov brez meja, ki bo predstavila projekt "Krožnik 12.3« in pojasnila, kako s hranozavestjo zmanjšati količino zavržene hrane. Po osmi uri bo z nami oftalmolog dr. Simon Trpin, ki bo govoril o zdravju oči in najpogostejših očesnih boleznih. V zadnji uri oddaje se nam bodo pridružili študenti Višje strokovne šole za les in oblikovanje iz Maribora, ki bodo predstavili lesene izdelke in povezavo tradicionalne obrti s sodobnimi tehnologijami. Med oddajo bomo tudi pripravili ocvirkovko, tradicionalno jed iz Destrnika. Na koncu pa bomo spoznali še humanitarni projekt za onkologijo UKC Maribor, kjer bomo izvedeli več o pomembni pobudi za izboljšanje pogojev zdravljenja. Na terenu se bo z dimnikarskim poklicem seznanjal Goran Obradovič, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
V oddaji bodo predstavljeni edinstveni in slastni recepti. Avtor oddaje Z vrta na mizo in kuharski mojster Primož Dolničar bo s svojo premično kuhinjo, potoval po Sloveniji in s kulinaričnega vidika predstavljal naše pokrajine. Iz ekološko pridelanih sestavin lokalnih pridelovalcev, kmetov ali vrtičkarjev, bo tradicionalne jedi in domače sestavine predstavljal na "sodobnih krožnikih". Vse uporabljene sestavine bodo sezonske, vedno sveže, domače in ekološko pridelane. Kuhar bo v oddaji vse jedi pripravljal s čisto tradicionalnim načinom priprave kot tudi s pomočjo sodobnih kuharskih tehnologij.
Avtor besedila: Dušan Velkaverh
Avtorja glasbe: Dečo Žgur, Frank Booth
Pisalo se je leto 1976. Kam vse so odpluli tedanji otroci cvetja, ki so ostali brez besed in so izbirali "med resnicami sveta"? O hipijskih poteh, ki so v tistih letih vodile iz Slovenije proti soncu spregovorimo s predstavnikom generacije, ki je šla za soncem in skušali analizirati besedilo pesmi. Ti si rekla sonce je sicer alternacija pesmi On je rekel sonce, ki jo je še prej zapela Neca Falk.
Ne nasedajte zavajajočim oglasom. Spet se je pojavila poplava zavajajočih oglasov, ki ljudi napeljujejo h kupovanju različnih izdelkov in terapij, ki naj bi čudežno učinkovali na zdravje. Med drugimi se pojavljajo oglasi za slušne ojačevalnike, terapije, kapljice in podobno, ki naj bi čez noč odpravili težave s sluhom. Uporaba takih, tako imenovanih »univerzalnih« slušnih pripomočkov lahko še poslabša zdravstveno stanje človeka. Zato zdravniška stroka opozarja, da je ob vsaki težavi s sluhom najprej treba obiskati zdravnika, nikakor pa ne gre zaupati neetičnim oglasom, ki izkoriščajo stisko ljudi.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V hramu slovenske demokracije, parlamentu, so žaljivke na dnevnem redu. Pošiljanje poslank po zdravila za histerijo, naslavljanje poslancev z bedaki in še marsikaj. Zakaj je politična kultura pa po več kot 30 letih samostojne države na tako nizki ravni?
Ali so ginekološke ordinacije naslednja tempirana bomba našega zdravstva? Brez izbranega ginekologa je kar četrtina žensk, okoli 230 tisoč. Ali je že ogroženo tudi zdravje žensk? In ali bo ena od najboljših zdravstvenih mrež v državi prešla v roke zasebnikom?
Reševalni psi ne rešujejo samo življenj zasutih v potresih, ampak predvsem iščejo pogrešane, tudi dementne. Kakšne pasme so primerne za reševanje in kdo so ljudje, ki v to vložijo na stotine ur prostovoljnega dela? In zakaj jih država bolj ne podpira?
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Neskončnost in nič, na videz nasprotujoča si, skoraj samoumevna in ključna pojma sta razmeroma nedavni iznajdbi človeštva. Profesorica statistike Talithia Williams nam predstavi zanimivo zgodbo o tem, kako sta ti temeljni ideji prelomno spremenili matematiko in kako se je v tisočletjih razvijala teorija števil.
ZERO TO INFINITY / ZDA / 2022 / Režija: Daniel McCabe, Jaroslav Savol
Sinergija tehnologije in vere za prihodnost, Božja znamenja Marka Kobala, Otroci nas potrebujejo
»Božja znamenja naj služijo svojemu namenu in spominu« je knjižica, v kateri so predstavljena znamenja, ki jih je obnovil oziroma izdelal in s prijatelji postavil Mako Kobal. Najdemo jih po različnih delih Slovenije, eno pa celo v Berlinu.
V času intenzivne digitalizacije in napredka znanosti se zastavlja vprašanje o smiselnosti in položaju vere v sodobni družbi. Prof. dr. Emmanuel Agius poudarja, da osebna vera in religija še vedno nosita ključno vlogo predvsem pri ohranjanju etičnih načel in človeškega dostojanstva. S prepletanjem tehnološkega razvoja in nenehnim izpraševanjem o vrednotah pa lahko Evropa gradi prihodnost, ki bo temeljila na skupnem dobrem.
Dobrodelno akcijo »Otroci nas potrebujejo« organizira Slovenska karitas. Pomoč v obliki šolskih potrebščin je namenjena otrokom iz socialno ogroženih družin. Na Slovensko karitas se po pomoč vsako leto obrne več kot 20.000 družin.
- Divatsarok: a Szlovénia szépe 2024 döntőseinek bemutatkozása;
- kvíz- és moziest Domonkosfán;
- a Gorg & Benzol zenei együttes;
- klipek: Haiku Garden, Nova Prospect, girlhood, zalagasper.
Vsebina oddaje:
- Modni kotiček: predstavitev finalistk Miss Slovenije 2024;
- kviz in filmski večer v Domanjševcih;
- glasbena skupina Gorg & Benzol;
- videospoti: Haiku Garden, Nova Prospect, girlhood, zalagasper.
Ko André izve, da bo moral Werner prodati svoj lastniški delež v hotelu, jezno očita Ariane, da mu noče pomagati, in da odpoved. Wernerju obljubi, da mu bo vedno stal ob strani, in že kuje načrte, kako bosta skupaj vodila razkošno gurmansko restavracijo. Toda načrte mu prekriža Rosalie.
Michelle da Paulu jasno vedeti, da ne želi iti na pot okrog sveta, saj bi raje več časa preživela z njim. Paulu je težko, ker se bo zaradi njega odpovedala svojim sanjam, vendar na koncu privoli. Njuno slovo od Knežjega dvora je zelo čustveno ...
Ariane se skuša Selini odkupiti za svoj izbruh, zato ji po zvezah priskrbi priložnost za službo. Selina svoje pomisleke glede plačane službe v dobrodelni organizaciji zaupa Christophu, ta pa brez oklevanja izkoristi priložnost.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Poka in Paka v knjigarni zebe. Odpravita se daleč na drugi konec sveta, na Antarktiko, da bi izvedela, kako živa bitja tam shajajo z mrazom. Med množico pingvinov spoznata tudi pingvinko, ki jo pesti enaka težava. Kako si bodo pomagali?
Krajinski umetnik Jan Langer živi v osami na kmetiji v Grissianu nad dolino Eisack na Južnem Tirolskem, kjer je našel idealno zatočišče zase in za svojo umetnost.
V glasbi pa najde svoje zatočišče zanimiva zasedba Eastern European Bass Ensemble, kvintet kontrabasov. Sestavlja jo pet dobrih prijateljev, ki so se pred dvema letoma spoznali na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Tamás Kányo iz Budakalásza je najprej izdeloval kamnite stebre in kipe iz naplavin, nato je ustvarjal v ledu, iz drobnega kamenja pa je nekoč ustvarjal tudi mandale.
Življenjska skupnost Höhenberg na Spodnjem Bavarskem je socialna in terapevtska ustanova, v kateri se od leta 1978 uresničujejo prav posebne sanje – življenje brez predsodkov in delo brez ovir.
Bernarda Žarn v Dnevni sobi gosti igralko in pevko Tino Gorenjak, ki bo delila trpke in lahko izkušnje iz svojega življenja. O tem, kako s pozitivnim dojemanjem stvarnosti premagati strah in bolečino. Bolezen, pravi Tina Gorenjak, je lahko tudi spodbuda, da lahko moč misli usmerimo v pozitivno smer.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
V prvem delu serije V smeri spoznamo alpinistično navezo Nejca Marčiča in Luke Stražarja ob njunem edinstvenem in izjemnem načinu sodelovanja. Nejc je skromen, tih in preprost, Luka bolj zgovoren in družaben, skupna pa jima je ljubezen do alpinizma. V steni Debele peči se spominjata svojih začetkov, te pa nam zaupa tudi njun alpinistični mentor Marko Prezelj. Med plezanjem spremljamo njuno unikatno navezo, pri kateri ne gre le za lajšanje plezanja, medsebojno dopolnjevanje in zaupanje, ampak skupaj tudi napredujeta in rasteta kot alpinista in človeka.
Videti je, da preiskovalna komisija razpada. Eden od članov umre, Erika Claesona zalotijo pri laži, zato mora odstopiti, finski predstavnik Toukola se odloči, da se bo umaknil.
Na Estonii se brata iz Švedske, ki se vračata iz Talina, pogovarjata o svoji prihodnosti. Razgreto razpravo prekine voda, ki priteče v kabino.
ESTONIA / koprodukcija (Finska, Belgija, Nemčija, Estonija, Švedska) / 2023
Scenarij: Miikko Oikkonen / Režija: Måns Månsson, Juuso Syrjä / V glavnih vlogah: Jussi Nikkilä, Arndt Schwering-Sohnrey, Katia Winter, Pelle Heikkilä, Christian Saldert, Pertti Sveholm, Kaspar Velberg, Peter Andersson, Doris Tislar, Cecilia Milocco, Anders Mossling, Seidi Haarla, Claes Hartelius, Egon Nuter
Leto dni mineva od terorističnega napada Hamasa na Izrael. Judovska država se brezobzirno maščuje za napad in izvaja pogrom nad arabskimi sodržavljani, ki jih je Hamas žrtvoval za svoje cilje. Izrael se je odločil obračunati s svojimi sovražniki ne glede na ceno, ki jo bo za to plačalo civilno arabsko prebivalstvo, in je pri tem grobo pohodil skoraj vsa pravila mednarodnega humanitarnega prava. Kakšen je Bližnji vzhod leto pozneje, ko se vojna širi v Libanon, Iran in Jemen?
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Oglasili se bomo iz Maribora, s festivala ZIZ, ki bo do sobote prikazal sedem predstav tamkajšnje alternativne gledališke produkcije. Znova nas je presunilo, v kakšnih razmerah in s kakšnim uspehom je med 2. svetovno vojno delovalo partizansko zdravstvo, ki je vsebina razstave Zdravljeni v zavetju gozda – partizanske bolnišnice. V Cerkljanski muzej je prispela kot gostujoča razstava Mestnega muzeja Idrija in Dolenjskega muzeja. V ljubljanski Galeriji Bažato smo si ogledali razstavo Skotom kiparja Mirka Bratuše. Z doc. dr. Tino Košak z ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smo se pogovarjali o tem, kako so z umetninami ravnali, jih zbirali in hranili v zgodnjem novem veku pri nas. Prihodnji teden nas čaka uvodno predavanje ICCHS, na katerem bo na ljubljanski Filozofski fakulteti o zbirateljstvu v Benetkah v tem času predavala dr. Linda Borean.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
