Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Mestnem gledališču Ptuj smo si ogledali dramo Radost avtorja in režiserja Nejca Gazvode, ki jo nocoj premierno predstavljajo tudi na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, nastala pa je v koprodukciji obeh gledališč. V Anton Podbevšek teatru v Novem mestu so premierno uprizorili predstavo dua Silence PROCES{i}. Predstavo Sukeban avtorice Varje Hrvatin pa smo si premierno ogledali v sklopu festivala Mesto žensk, v Cankarjevem domu.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Oddaja RTV SMO razkriva pogled v načrte, dileme, ustvarjalnost, dosežke in izzive javnega medija ter odgovarja na kritična vprašanja občinstva. V prvi oddaji bo govor o programski shemi za prihodnje leto, v novih finančnih razmerah in z novim vodstvom, o prekinitvah programa z oglasi, zakulisju priprave oddaj in o športni jeseni na RTV-ju. Gostje: Natalija Gorščak, Marica Uršič Zupan, Gregor Peternel. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednica: Vesna Pfeiffer.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Raziskovali smo, kako poteka kampanja za najdražjo naložbo v slovenski zgodovini, drugi blok jedrske elektrarne, ki ga – razen Levice – podpira vsa politika. Kdo so interesni krogi v ozadju? Bo projekt prihodnjim generacijam zagotovil energetsko suverenost ali pa jim bodo ostala milijardna posojila? Bo JEK 2 novi TEŠ 6? Bili smo tudi na jugozahodu Anglije, kjer že 16 let gradijo tretji reaktor jedrske elektrarne. Vsi roki so že zdavnaj potekli, stroški gradnje pa so se potrojili. Je pa v razcvetu lokalna ekonomija – za 1000 delavcev so zgradili kampus in odprli vrsto brivnic.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko.
1. del: Angkor Vat
Kmersko svetišče Angkor Vat, ki stoji sredi pragozda v Kambodži, je največja verska zgradba na svetu. Zgradili so ga v 12. stoletju in se še danes osupljivo dobro upira zobu časa. Oddaja razkriva skrivnosti njegovih graditeljev, ki so veličastni spomenik postavili v manj kot 40 letih, seveda brez sodobnih gradbenih pripomočkov. Kako so na gradbišče pripeljali več ton težke kamnite bloke? In kako so jih tako natančno zložili drugega na drugega, da mednje ne moremo vtakniti niti kreditne kartice? Arheologi so v džungli odkrili tudi sledi velemesta, ki je imelo skoraj milijon prebivalcev in je bilo v tistem času največje na svetu.
ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / Režija: Marina Boyenval
S prepričljivim in domiselnim prepletom resničnih dogodkov in fikcije postane literarno delo za bralce še posebej privlačno. Lahko rečemo, da je takšen preplet uspel pisatelju Dušanu Čatru v njegovem osmem romanu z naslovom Dežela ZOO. Tokrat se je podal v svet splavarjev v Savinjski in Zadrečki dolini in tako obudil spomin na način življenja, ki je že skorajda utonil v pozabo. Dogajanje je postavil v leto 1939, ko so savinjski splavarji še zadnjič pluli proti Beogradu, saj je po drugi svetovni vojni ta pomembna prevozna dejavnost zamrla. Pisatelj drži bralca ves čas v napetosti in z dramaturško dobro izpeljanim lokom opisuje tako življenje splavarjev kot širok razpon človeških čustev in značajev. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili z izvirnim, svežim izrazom napisana pesniška prvenca. Zbirko Vejo po vejo podpisuje Tanja Božić, ki se s toplino, humorjem in predanostjo loteva družinskih odnosov ter se dotika vprašanj identitete, tujstva, doma, meje in jezika. Anja Grmovšek Drab povezuje v Prepovedanem položaju različne življenjske situacije z nogometno igro. Pesmi so pripovedno zasnovane, izrazno neposredne, hkrati pa ritmično in zvočno domišljene.
Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiser: Valentin Pečenko
- az aradi vértanúkra emlékeztek Lendván;
- az aradi vértanúkra emlékeztek Ljubljanában;
- ülésezett a Dobronak Községi MÖNK Tanácsa;
- 90 éves a lendvai evangélikus templom;
- Hagyományőrző: a Göcseji Múzeum új állandó kiállítása.
Vsebina oddaje:
- spomin na aradske mučenike v Lendavi;
- spomin na aradske mučenike v Ljubljani;
- zasedal je Svet MSNS Občine Dobrovnik;
- 90-letnica evangeličanske cerkve v Lendavi;
- Naša dediščina: nova stalna razstava v Göcsejskem muzeju.
Prav vsakdo si zasluži lepo otroštvo - v tem duhu je minil Teden otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije. Z mladimi iz OŠ Matije Čopa Kranj smo v Infodromu govorili o tem, česa bi moral biti deležen prav vsak otrok na tem svetu. Četrtina mladostnikov v Sloveniji se spopada z duševnimi stiskami, a večina o njih ne spregovori z odraslimi, ampak jih poskuša reševati sama. Naša Tina se je javila s Trga republike v Ljubljani, kjer je Unicef Slovenija pripravil poseben projekt: "Stiske iz omaric". Skupaj z učenci OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled smo obiskali majhen italijanski otok Lampedusa in odkrivali zgodbe tistih, ki v iskanju boljšega življenja bežijo iz Afrike v Evropo. Spoznali smo tudi Pio, ki dokazuje, da lahko dosežemo prav vse, če se le potrudimo. Naučila se je skejtati in risati - govori celo japonsko! Otroci z OŠ Pier Paolo Vergerio il Vecchio pa bodo zapeli himno Otroci za boljši svet.
Tim se nenadoma spomni drobcev trenutkov, ko je bil nezavesten. Stal je na pragu smrti in Franzi ga je zadržala, da ga ni prestopil. Amelie ne želi prizadeti, zato ji opiše sleherno podrobnost svojega videnja, le da namesto Franzi omeni njo. Ko Franzi izve, kaj je nosila ženska v Timovem bližnjem srečanju s smrtjo, ostane brez besed.
Selina želi na Christophovo razočaranje oditi. Da bi to preprečil, prosi Tima, naj ji ponudi službo v kobilarni. Ko Ariane to izve, domneva, da pozna razlog za Christophovo posredovanje. Christoph hoče Selino izrabiti, da bi izvedel več o Arianinih načrtih.
Robert, ki ga podžge Cornelijina pripomba o njegovi starosti, naredi štirideset sklec, da bi ji dokazal, kako krepak je še. Ko pa ga pozneje začne boleti komolec, mu Michael jasno pove, da se mora paziti, ker ni več rosno mlad.
Alfons je prepričan, da je v Bichlheimu pristal meteorit. Z detektorjem kovin ga gre navdušen iskat, vendar ostane praznih rok. Toda razočaranje ne traja dolgo, saj je meteorit pristal na vrtu zakoncev Sonnbichler.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Robi gre Tjaši zelo na živce, saj posnema vse, kar ona počne! Mama ji pojasni, da Robi to počne zato, ker si želi tako bujno domišljijo, kot jo ima ona. Tjaša ga nato prosi, naj se ji pridruži, da skupaj rešita Mašo. Odpravita se v domišljijski svet in ugotovita, da morata premagati zmaja!
REZ AKTINIDIJE JESENI
Večino sadja smo že pobrali in shranili, le določeno še zori. Mandarine, kaki in kivi v sredini oktobra zbirajo sladkobo in okus, poberemo jih pred zmrzaljo. Takrat bo žal preskromno letino kivija pobral tudi gospod Marjan s Koroške, ki ga spremljamo že desetletja. Rastline s skromnim številom plodov že pripravlja na novo sezono.
PO SPRAVILO ZNOVA PRIPRAVIMO GREDE
Plodovke so na prostem svojo zgodbo za letos že strnile, namesto njih posejemo motovilec, zimske solate, azijsko listno zelenjavo... Z dodajanjem organske mase, predvsem domačega ali kupljenega komposta in zastirke na prazne grede, se že pripravljamo na novo sezono.
NAMAZ IZ INVAZIVNIH RASTLIN
Kozjanska poznavalka in nabiralka divjih zeli Karmen Gajšek v prehrano vključuje tudi tujerodne rastline, ki pri nas veljajo za invazivne. Če ni pri roki svežih, uporabi posušene. Uganete, kaj je v okusen namaz pretlačila tokrat?
Primož se odpravi v gozd nabirat gobe in res mu uspe najti kar precej lisičk, medtem pa Gaber na sosedovem vrtu »rabuta« jabolka.
Le kaj dobrega bosta skuhala danes? Odločita se za piščančjo obaro z lisičkami in si razdelita delo. Gaber reže in seklja, Primož pa mu daje navodila ter stresa zanimivosti o sestavinah in receptu. V obaro sta zrezala vso zelenjavo in piščančje kračke brez kosti. Kaj pa bosta naredila z jabolki? Jabolčni štrudelj po babičinem receptu. Pa en velik dober tek vam želimo!
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
PV letu 2024 mineva 60 let glasbe Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna. Spomine na dolenjskega ljudskega godca bodo obujali Andrej Bergant, Leopold Pungerčar, Slakov nečak ter Slavko Podboj, njegov dobri prijatelj, tudi avtor besedila zimzelene skladbe Čebelar. Nastopajo še Akordi, Silvo Pliberšek, Rok Švab, Jože Sadek, Gregor Kolar ter Nuša in Frenk Derenda. Voditelj: Andrej Hofer
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala celjsko umetniško četrt, ki praznuje 20-letnico delovanja, in vas Vrsno pri Kobaridu, v kateri se letos spominjajo 180. obletnice rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Na Zelenem krasu pa smo preverili, kako pospešeno širijo ponudbo za gibalno ovirane.
Dežela Pays d'Auge leži v Normandiji, v regiji na severozahodu Francije. Zaradi bogatih pašnikov in rodovitne zemlje je tu glavna gospodarska dejavnost kmetijstvo. Jabolka in mlečni izdelki izstopajo v lokalni kulinariki, prav tako pri družini Julien. Doma pridelujejo jabolčni sok in jabolčnik za žganje kalvados. Domača kisla smetana pa poskrbi, da so krajevni recepti bogatejšega okusa.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Cikel filmov Powella in Pressburgerja: Ženska med obsesijo in strastjo
Joan Webster je odločna mlada ženska, ki se sklene poročiti s starejšim premožnim industrialcem. Iz rojstnega Londona se odpravi na oddaljeni škotski otok, kjer domuje njen bodoči mož. Zaradi izredno slabega vremena Joan pa obtiči na kopnem, kjer ji pomorski častnik Torquil McNeil nameni zavetje na svoji posesti. Torquil izzove njena prepričanja o koristoljubni poroki in se zaljubi vanjo. A Joan obet ljubezni vidi kot grožnjo. Svoj življenjski načrt hoče uresničiti za vsako ceno.
Še en film britanskega tandema, ki govori o obsesiji, nekoliko odstopa od ekstravagantnega stila, ki je značilen za opus avtorjev Michaela Powella in Emerica Pressburgerja. Zato pa nič manj kot njuni sloviti spektakli prekipeva od življenja, čustev in strasti. Zagrize v priljubljene teme starih romantičnih komedij, v temo vojne med spoloma in preračunljive poroke, ki jo v najmanj pričakovanem trenutku spodnese prava ljubezen.
Izvirni naslov: I KNOW WHERE I'M GOING / Britanski film, 1947 / Režija in scenarij: Michael Powell, Emeric Pressburger / Igrajo: Wendy Hiller, Roger Livesey, George Carney
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.