Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Oddaja Dobro jutro – 4. februar 2025 praznuje 23. obletnico, saj nas bo skozi več ur spremljala mešanica nostalgičnih spominov na začetke oddaje, zanimivih anekdot in novic. V aktualnih temah bo poudarek na izzivih v čebelarstvu, kjer bomo spoznali sporne prakse in nasvete za prepoznavanje pravega domačega medu, ter na zdravju, saj bomo ob svetovnem dnevu boja proti raku predstavili pomen preventivnih programov in pravočasnega odkrivanja bolezni. Kulinarični kotiček bo poskrbel za posebno noto s pripravo gobove juhe, ki združuje svežino gozdnih gob in skrbno izbrane začimbe, medtem ko bo predstavitev nove preobleke opernega Otella navdušila ljubitelje opere. Na terenu bo Goran Obradovič, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
ODBIRAMO 'TA BOLJŠI' FIŽOL
Zrnje fižola, ki ga odbiramo za seme, posušimo kar v strokih. Tako opazimo, če ga je pri sušenju napadla kakšna glivična okužba. Fanči Perdih še pojasnjuje, zakaj najdebelejše zrnje ni vedno najboljše, kako pri novi sorti fižola že po stroku prepozna, kateri skriva boljše seme.
JITKIN VROČI KOMPOST
Z znanstvenico in permakulturno načrtovalko Jitko Hreščak se bomo v treh podrobno prikazanih korakih naučili, kako na hitro 'zakuhamo' kompost. Pri njeni metodi vročega kompostiranja se koristni mikroorganizmi zelo namnožijo. S tem obogatimo vrtna tla, substrat za lončnice ali sadike ...
PRESAJANJE OGROMNE ZAMIJE
V zelenem zaledju prestolnice, na Igu, smo s klubom Gaia obiskali gospo Ivanko. Med sezono ima veliko dela na zelenjavnih gredah in z vzgojo njej ljubih vrtnic. Pozimi več časa namenja sobnim rastlinam, po mami podedovanim tolsticam in zamijam v premajhnih loncih ...
POGUMNO CVETENJE BROGOVITE
Drznost bodnantske brogovite se kaže v tem, da ta počasi, pokončno rastoči listopadni grm cveti pozimi. Beli do rožnati cvetovi, ki krasijo neolistane veje, tudi zelo dišijo. Sebastjan Lipar pokaže, kako iz brogovite ustvari mlade rastline.
Predstavljamo vam ganljive in navdihujoče zgodbe članov Medobčinskega društva gluhih in naglušnih občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče. Spoznajte Saro Rotar, ki glasno zastopa pravice gluhih vzgojiteljic, Branka Brumca, ki si kljub oviram srčno želi postati voznik tovornjaka, Dejana Tomašiča, ki je svojo pot od peka do mesarja tlakoval z vztrajnostjo, in Andrejo Tomašič, ki dokazuje, da je kljub gluhoti in slabovidnosti mogoče živeti polno in bogato življenje. V tokratni oddaji boste torej lahko videli zgodbe o neomajni volji, vztrajnosti in želji po enakopravnosti.
Rdeča nit tokratne oddaje je preplet družbenega in intimnega, kot ga v svojih romanesknih prvencih upodabljajo tri avtorice mlajše generacije: Katarina Gomboc Čeh, Liu Zakrajšek in Selma Skenderović. V ospredju njihovih romanov sta vstop v odraslost in študentsko življenje, družbeni problemi, s katerimi se soočajo protagonistke, pa ideološka razdeljenost slovenske družbe, prekarno delo, razmere na stanovanjskem najemniškem trgu, občutek tujstva in razrednega sramu. V delih Nihče nikogar ne spozna, Zajtrk prvakinj ter In če vsi pozabijo, ki jih lahko označimo za generacijske romane, prevladuje fikcija, nekaj pa je tudi avtobiografskih prvin. Vse tri romaneskne prvence odlikujejo premišljena zgradba, slog, ki je v sozvočju s psihologijo likov in dinamiko medosebnih odnosov, ter pronicljivo prepoznavanje družbenih problemov, s katerimi se sooča mlajša generacija.
Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiserka: Magda Lapajne
V letu 2023 smo praznovali 300. obletnico rojstva evropsko pomembnega vsestranskega naravoslovca Joannesa Antoniusa Scopolija (1723–1788). Petnajst let je deloval kot prvi rudniški zdravnik v Idriji. Veliko časa je posvetil tudi raziskovanju narave na Kranjskem in objavil temeljna naravoslovna dela, s katerimi je Kranjska postala pomembna evropska znanstvena velesila. Dopisoval si je z uglednimi naravoslovci po Evropi, tudi z znamenitim Karlom Linnéjem. Po njegovem zgledu je Scopoli pri nas živalske in rastlinske vrste poimenoval v skladu z dvojnim poimenovanjem, ki je v naravoslovni znanosti še danes uveljavljeno. Postavil je temelje medicini dela, botaniki, zoologiji, metalurgiji, kemiji, geologiji in veterini na Slovenskem.
Scenaristka: Tatjana Markošek
Režiserka: Magda Lapajne
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Nekateri ljudje zbirajo umetniška dela, so pa tudi taki, ki radi zbirajo okostja dinozavrov. To so predvsem bogataši, ki v svojih razkošnih hišah hranijo zasebne zbirke okostij dinozavrov in so na dražbah zanje pripravljeni odšteti vrtoglave vsote. Dokumentarni film prikaže prodajo največjega triceratopa na svetu, Big Johna, na dražbi v Parizu in cvetoč posel s fosili dinozavrov. Vendar znanstveniki opozarjajo, da tovrstna zbirateljska strast ni brez posledic na znanost. Bodo muzeji ostali brez okostij dinozavrov, ki so bila od nekdaj navdih za mnoge generacije paleontologov?
JURASSIC CASH / Francija / 2022 / Režija: Xavier Lefebvre
A Barangolások adásban az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Józsefváros rejtelmei és a Szigetvár című epizódot láthatják.
V oddaji Potepanja si lahko s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! ogledate epizodi z naslovom Skrivnosti okrožja Józsefváros in Szigetvár.
V Novi Gorici so se sestali predstavniki zvez slovenskih kulturnih in prosvetnih društev iz vseh štirih sosednjih držav ter s predstavniki iz matice s katero želijo spodbuditi oblikovanje državne strategije za utrjevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora.
Gost oddaje je nekdanji diplomat, danes pa poslovnež Jurček Žmauc. Nekaj časa je deloval na avstrijskem Koroškem v Celovcu , kot generalni konzul pa tudi v Clevelandu. Diplomatsko kariero je zamenjal za delo na področju gospodarskega sodelovanja Slovenije z Združenimi državami Amerike.
Dvojezična trgovska akademija letos praznuje 35 let delovanja. Za Slovence na avstrijskem koroškem je bila šola, ki nudi izobraževanje v ekonomsko strokovni smeri nujno potrebna. Šola je po konceptu izobraževanja edinstvena in že od ustanovitve dalje presega meje.
Pip in Poka krasita palačinki. Poka predlaga, da drug drugemu ustvarita portret: Pipa in Poko. Pip se trudi, da bi bil obraz čim bolj podoben Pokinemu, Poka pa je pri svojem ustvarjanju bolj ustvarjalna. Po navdihu polaga koščke različnih sadežev na palačinko, zato je podoba noro smešna in seveda nič podobna Pipovemu obrazu. Pip viha nos nad tem in Poki izmakne še zadnjo rezino pomaranče. Poka osupne, a Pipova hudomušnost jo hitro potolaži. Začne se zabavna pojedina s slastnima posladkoma.
S šarmom si dr. Vasja brez problema pridobi zaupanje mladih deklet, a globoko razočara Ano. Ištvanova življenjska zgodba prikaže Jako Carja v popolnoma novi luči. Mirza razmišlja o prihodnosti, kar Pio spravlja v grozo in veselje obenem. Nika predstavi Penzla očetu, ki je presenetljivo navdušen.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Družili smo se z mačjimi prebivalci mačje kavarne v Mariboru. Spoznavamo podvodni svet Indonezije. Opozarjamo na svetovni dan mokrišč. Svetujemo, kako pozimi negovati pasje tačke. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Kako zdrava je naša hrana, kako se prehranjujemo, ko smo zunaj domače kuhinje, in ali je vsa procesirana hrana tudi škodljiva za zdravje? To so vprašanja, ki si jih vedno znova zastavljamo. Kljub številnim informacijam pa še vedno razburjajo prehranski dodatki. V poplavi različnih, tudi lažnih oglasov in podatkov težko izluščimo verodostojne informacije. Zadnje raziskave so pokazale, da zaužijemo preveč soli, kar lahko vodi v zdravstvene težave. Izvedeli bomo tudi resnico o brezglutenski prehrani. V tokratni Dnevni sobi nam bo na ta vprašanja odgovarjal dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Dvodelno nadaljevanje britanske uspešnice se dogaja dve leti po tem, ko je Christie odšel v New York, Hannah pa je ostala v Londonu, saj ni mogla zapustiti družine. Hannah in Nathan sta se ločila, Nathan ima v novi zvezi otroka, Hannah pa je pravkar spoznala privlačnega odvetnika Archija, s katerim ima kratkotrajno romanco. Tri mesece pozneje se Hannah, njeni sestri Nina in Rose s partnerjema, mama Ruth z Ronnijem in Nathan odpravijo v bližino Barcelone, kjer se bodo v idiličnem katalonskem okolju pridružili španskim svatom. Nevesta je Liv, najstarejša hči Hannah in Nathana, ženin Gael pa je iz bogate vinogradniške družine. Kmalu po prihodu Hannah doživi presenečenje, saj je tam tudi Archie, spremlja ga Wren, ki jo predstavijo kot njegovo zaročenko. A resnica je drugačna in skrbno načrtovana poroka je pod velikim vprašajem …
1. del:
Hannah je na zmenku z Archiejem, s katerim se odlično razume, toda ko jo ta povabi, da preživita noč skupaj, si Hannah premisli, ker se boji, da bi bila spet prizadeta. Tri mesece pozneje gre Hannah z družino na poroko svoje hčerke Liv v Barcelono, tam pa zopet sreča Archieja, ki je odvetnik družine Livinega bodočega moža Gaela. Po zabavi večer pred poroko pa pride do škandala.
THE SPLIT: BARCELONA / 2024 / Velika Britanija
Scenarij: Abi Morgan
Režija: Giulia Gandini
V glavni vlogah: Nicola Walker, Stephen Mangan, Toby Stephens, Annabel Scholey, Fiona Button, Deborah Findlay, Ian McElhinney, Manu Fullola, Romina Cocca, Kobna Holdbrook-Smith, Elizabeth Roberts, Alex Guersman
Resnična zgodba o človeku, ki ni mogel molčati. Zlata palma za najboljši kratki film v Cannesu leta 2024.
Leto 1993. Štrpci v Bosni in Hercegovini. Srbske paravojaške enote ustavijo potniški vlak na progi Beograd–Bar. Pregledujejo celoten sestav in izločajo potnike, ki niso srbske narodnosti. Med 500 potniki samo eden povzdigne glas in se jim postavi po robu.
Originalni naslov: ČOVJEK KOJI NIJE MOGAO ŠUTJETI
Leto produkcije: 2024
Država: koprodukcija
Žanr: kratki igrani film
Režija: Nebojša Slijepčević
Scenarij: Nebojša Slijepčević
Igrajo: Goran Bogdan, Alexis Manenti, Dragan Mićanović, Lara Nekić
Zrezek že več dni leži v marinadi. Ponev je vroča. Franc je ravno prav lačen. Lizo pa so v službi presenetili z rojstnodnevno zabavo. Ji bo uspelo pravočasno priti domov?
Pred petimi leti je Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije. Živijo Britanci danes bolje, kot so živeli pred brexitom?
Je izstop prinesel spremembe, ki so jih obljubljali politiki – večjo suverenost Združenega kraljestva, več denarja za zdravstveni sistem in manj migrantov? Koliko je izstop stal britansko gospodarstvo?
O vsem tem v Globusu, ki je tokrat v celoti nastal na terenu, v Združenem kraljestvu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Izjemno pričevanje Stanka Novaka – Martinovega, iz Obrova, bo še posebej pritegnilo tiste gledalce, ki jih zanima prikrita preteklost. Zgodba 90-letnega klenega Slovenca in odličnega pevca nam bo odstrla preteklost mistične pokrajine med Krasom, Brkini in Čičarijo, ki skriva dragocene zgodbe o naši zgodovini in sedanjosti. Stanko se je rodil v zavedni slovenski kmečki družini v kraju, v katerem so v 16. stoletju bivali begunci, ki so pred Turki pribežali iz Dalmacije, kar se še vedno pozna v tamkajšnjem narečju – še posebno v bližnji Čičariji. Doma so bili zelo narodno usmerjeni, zato jim italijanizacija ni prišla do živega. Materin stric je bil znameniti primorski duhovnik Štefan Cek, ki so ga preganjali Italijani, med vojno in zlasti po njej pa je doživel strahovito komunistično preganjanje. Vojna je močno udarila v življenje Martinovih. Oče, ki je bil mobiliziran v partizane, je padel na Dolenjskem, v spopadu z domobranci, kar je mamo in otroke povsem strlo. Gospod Novak našteva primere okupatorjevega nasilja, partizanskih napadov in drugih ravnanj, ki so sprožila nemško izživljanje nad civilnim prebivalstvom. Posebno poglavje njegovega pričevanja je spomin na »krvavo birmo« v Lanišču v Istri, 24. avgusta 1947. Stanko je bil takrat v pri stricu Štefanu Ceku, ki je bil v Lanišču župnik. Komunistične oblasti so na dan birme organizirale nasilni izgred, ki se je končal z umorom hrvaškega duhovnika Bulešića in pretepom še enega primorskega »čedermaca«, Jakoba Ukmarja. 12-letni Stanko je bil priča zločina, ki je odmeval po vsej Istri in širše.
Stanko se je najprej šolal za duhovniški poklic, a se mu je življenje obrnilo drugače. Ostal pa je zvest veri in tudi slovenski cerkveni pesmi. Nenadomestljiv pa je v izvrstni pevski zasedbi Hrušiški fanti, ki združuje ljudske pevce iz vasi Hrušica v Brkinih. Med pričevanjem jih bomo tudi slišali.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.