Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Mali galeriji Cankarjevega doma je na ogled razstava fotografij Nika Erika Neubauerja z naslovom Bel dim, rjav odblesk, ki jih je posnel med bivanjem v New Yorku, z njimi pa opozarja na tamkajšnje družbene in kulturne razlike. V dunajski Albertini Modern smo si ogledali razstavo avstrijskega umetnika Erwina Wurma. V mednarodni zbirki Litteræ Slovenicæ, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev, pa so predstavili dve novi knjižni izdaji. Več tudi o novi knjigi Boruta Gombača z naslovom Govori.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Na velikih platnih si je te dni mogoče ogledati film o Draženu Petroviću, enem najboljših košarkarjev 80-ih let prejšnjega stoletja, ki je pred tremi desetletji umrl v prometni nesreči na nemški avtocesti, star komaj 28 let. Bil je ikona hrvaške, jugoslovanske, evropske in svetovne košarke. Pustil je sled v življenjih mnogih oboževalcev in tudi soigralcev na parketu. Naš gost je njegov prijatelj, soigralec, pa tudi nasprotnik. Košarkarski as Peter Vilfan.
Družili smo se z mačjimi prebivalci mačje kavarne v Mariboru. Spoznavamo podvodni svet Indonezije. Opozarjamo na svetovni dan mokrišč. Svetujemo, kako pozimi negovati pasje tačke. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Avtor besedila: Svetlana Makarovič
Avtor glasbe: Ati Soss
Prestolnica je navdahnila številne popevke: Ljubljančanke, Bela Ljubljana, Šuštarski most, pa celo Lublana je bulana. Ljubljane pa številne popevke niso opevale po naključju: v zlatih časih slovenske popevke je obstajal natečaj za najboljšo pesem o Ljubljani.
Avtorica besedila Svetlana Makarovič je večkrat izjavila, da je besedilo skladbe V Ljubljano spisala na hitro, med vožnjo z avtobusom, ker se ji je mudilo z oddajo, toda kljub vsemu se je besedilo “prijelo". Kar na sedežu “malega avta, ki je še premajhen”, bo tekel pogovor o zlatih časih slovenskih popevk in pevk, o glasbenih aspektih in figurah, pa tudi o značilnostih in zmogljivostih nekaterih najbolj prepoznavnih slovenskih glasov.
V koroškem pejsažu je nebo iztisnjeno, če hočeš videti horizont, moraš pogledati gor. Zato je Gustav Gnamuš sprva slikal barvita polja, nato pa so njegove slike postale vse bolj monokromne, enobarvne. Čeprav je platno videti kot ena sama barvna površina, je med središčem in robom tudi do devet barvnih prehodov. Zanima ga absolutno, razsrediščenost, lebdenje; slike, ki se spreminjajo ob potovanju dnevne svetlobe. Ob pogledu na japonski vrt pred njegovim ateljejem nastajajo barviti akvareli svetlobnih impresij, ki jih žareče sonce ustvari na bambusovih bilkah.
Kolesarstvo je v Sloveniji eden izmed najbolj množičnih športov in oblik rekreacije – tudi zaradi uspehov naših kolesarjev, ki krojijo sam svetovni vrh.
Čeprav se nam zdi vožnja s kolesom danes nekaj samoumevnega, je od prve minilo le dvesto let, izum kolesa pa je bil verjetno posledica izbruha vulkana. S t. i. samovozom se je leta 1817 prvi peljal nemški izumitelj Karl Drais.
Kolo je konec 19. stoletja na Slovenskem prehitelo druge poletne športe in hkrati ponudilo meščanom nov vzorec izletništva, zabave in potovanj, postalo pa je celo simbol ženske emancipacije.
Scenaristka: Tatjana Markošek
Režiserka: Petra Hauc
V dnevih pred kulturnim praznikom se bomo pogovarjali z Ljobo Jenče, ambasadorko slovenske nesnovne dediščine, ki bo prav ob našem kulturnem prazniku skupaj z lutnjistom Erazmom Grafenauerjem nastopila v Parizu in drugih francoskih mestih. Ljoba Jenče že 35 let raziskuje slovenske ljudske pesmi. Izdala je plošče z dokumentarnim gradivom in svojimi izvedbami – v sodelovanju z različnimi glasbeniki –, ter samostojne albume. Posebnost je njen »dialog« s tibetanskimi menihi na plošči Lepote modrosti, ki je izšla ob prvem dalajlamovem obisku v Sloveniji. Nastopila je v več kot šestdesetih državah, tudi v ZDA na zasedanju OZN-a in na Kraljevi akademiji umetnosti v Združenem kraljestvu. Prispevala je glasbo za dokumentarni film o Cerkniškem jezeru, napisala prvi priročnik za pripovedovanje pravljic, vodi tudi izobraževalni center za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine Hiša izročila.
Z njo se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Čeprav je bilo leto 2024 na popkulturnem terenu kot vedno živahno in raznobarvno, je bilo nedvomno v znamenju sira Eltona Johna. Začelo se je z Gershwinovo nagrado ameriške Kongresne knjižnice za prispevek k popularni glasbi, ki jo je prejel v tandemu z besedilopiscem Berniejem Taupinom, in končalo z dokumentarnim filmom o njegovi razburljivi karieri z naslovom Never Too Late. Vmes je posnel album, na Broadway postavil muzikal Tammy Faye ter postal član prestižnega kluba EGOT – lastnik vseh štirih prestižnih nagrad: emmy, grammy, oskar in tony.
Film osvetljuje življenjske odločitve osmih ljudi, ki so v okviru neuvrščenih zapustili svojo domovino in se preselili v Jugoslavijo.
V Sloveniji so si ustvarili družine in kariere ter zaživeli novo življenje. V osebnih izpovedih razkrivajo svoje izkušnje in spomine na čas od prihoda do danes. Razmišljajo o svojih srečevanjih z novim in drugačnim, poudarijo raznolika razumevanja sebe ter se sprašujejo o svoji pripadnosti prvotni in novi domovini. Njihova stališča so zaznamovana s pogledi iz različnih kultur, ki se prepletajo v bogatem doživljajskem svetu. Ob njihovi odločnosti, vztrajnosti in pogumu se nam zastavlja ključno vprašanje današnjega časa: ali lahko občutimo globino izkustva človeka, ki si zmore s svojimi prizadevanji v novem okolju ustvariti dom?
A Vendégem című adásban két nagy muravidéki művészre, Gálics Istvánra és Szúnyogh Sándorra emlékezünk a barátságuk tükrében.
V oddaji Moj gost se spominjamo dveh velikih umetnikov iz Prekmurja, Štefana Galiča in Sándorja Szúnyogha, in sicer skozi prizmo njunega prijateljstva.
Na začetku oddaje vam predstavljamo dragocenosti monoštrske cerkve Marijinega vnebovzetja. Tretjo največjo baročno cerkev na Madžarskem smo obiskali ob petnajstletnici začetka njene notranje obnovitve.
László Domiter je bil med prvimi porabskimi podjetniki, v letih mirovanja pa se posveča svojim konjičkom. Eden od teh je obnavljanje starodobnikov, o katerem rad pripoveduje tudi v svoji materinščini.
Ob koncu oddaje vas vabimo v Polano nedaleč od Murske Sobote, kjer pletar Koloman Gomboc že poldrugo desetletje izdeluje okrasne in uporabne predmete iz vrbovega šibja, razume pa se tudi na ključavničarstvo in kovaštvo.
Brina, Binka, mami in oči se igrajo frizerja. Brina opazi, da ima ošabna stranka oči lasišče polno gnid! Brina in Binka bosta lahko uši odpravili šele takrat, ko bo Binka spet prišla do besede, Brina pa bo morala napeti ušesa.
Operna pevka Melanija je ob glas, zvečer pa ima nastop. Mimi in Liza ji lahko pomagata, saj vesta, da so vitamini najboljši za zdravje. Agent Vitamin z njuno pomočjo prežene hudobni Virus, tako da lahko gresta Mimi in Liza zvečer na koncert.
Preprosta življenjska dejstva prekinejo ljubezensko idilo starih zakoncev. Penzlova razstava je že skoraj pripravljena, Nika mu pomaga še pri zadnjih detajlih. Prekanjeni mački Gabra spet vmešajo v svoje sumljive posle. Čeprav je Katja še vedno skeptična, Lucijo kar razganja od veselja ob uspešnem poslovanju.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Najbolj znana kriptovaluta je bitcoin. Od svojega nastanka leta 2009 je doživel izjemno nihanje vrednosti. Sprva je bil vreden nekaj centov, zatem se je novembra 2021 povzpel do takrat rekordnih 69.000 ameriških dolarjev, nato je njegova vrednost močno padla. Decembra lani pa je prvič presegel magično mejo 100.000 ameriških dolarjev. Ti skoki v vrednosti kažejo na špekulativno naravo kriptovalut. Danes jih obstaja že na deset tisoče, vsak dan nastane več 100 novih. Kako se kriptovalute razlikujejo od tradicionalnega denarja, kako delujejo in kakšna tehnologija je za njimi?
Sočni paradižniki, nekaj sadik bazilike, visok fižol, cvetača, por, grmiček žajblja in sivke, pa še nekaj cvetočih zdravilnih rastlin. Majhen vrtiček? Seveda! Vendar ne čisto običajen. Zelenjavo lahko gojimo tudi v lončkih in koritih na balkonih. Kako, bomo preverili z agronomko Jernejo Jošar.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Zoran Janković pravi, da je v svojem imenu napisal, kar je hotel napisati. Državni vrh ni komentiral osebnih stališč župana Ljubljane do srbskega predsednika Vučića, so se pa na Jankovićevo pismo s peticijo odzvali nekateri slovenski intelektualci. Napovedan je tudi protest.
V uredništvu oddaj o kulturi vsako leto pripravimo portrete prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Umetnike obiščemo v okolju, kjer ustvarjajo, in se skozi njihovo pripoved skušamo približati njihovemu razumevanju sveta.
Letošnja nagrajenca za življenjsko delo sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Nagrade Prešernovega sklada prejmejo vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Portrete so pripravile novinarke Polona Balantič, Uršula Ana Mrežar, Mateja Kunst Drozg, Melita Kontrec, Meta Česnik, Petra Skok, Marjana Ravnjak in Maša Levičnik, režiser pa je Primož Meško.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Cukrarni so odprli razstavo del Aleksandre Vajd in Anette Mone Chişa z naslovom Fosilno srce. V Lutkovnem gledališču Ljubljana so premierno uprizorili senčno predstavo Mali nauki o čudenju v režiji italijanskega mojstra senčnih lutk Fabrizia Montecchija. Galerija Fotografija pa je v sodelovanju z Galerijo 1+1 odprla razstavo fotografij in izdelkov notranjega oblikovanja v izložbenih oknih.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Odločitev o uvedbi kulturnega praznika je bila sprejeta že pred koncem druge svetovne vojne, v osvobojenem Črnomlju. Prve nagrade, sprva še za znanost in umetnost, pa so podelili leta 1947. Kdo vse jih je v skoraj osmih desetletjih dobil? Kdo je o njih odločal, kakšne so bile proslave, kdo je imel ob podeljevanju nagrade slavnostne govore in kdo jo je zavrnil? Kakšno vlogo je pri odločanju o nagrajenkah in nagrajencih imela politika? Odgovore smo iskali v televizijskih arhivih, pa tudi v pogovorih z zgodovinarjema ter z novinarko in novinarjem.
Najbolj znana kriptovaluta je bitcoin. Od svojega nastanka leta 2009 je doživel izjemno nihanje vrednosti. Sprva je bil vreden nekaj centov, zatem se je novembra 2021 povzpel do takrat rekordnih 69.000 ameriških dolarjev, nato je njegova vrednost močno padla. Decembra lani pa je prvič presegel magično mejo 100.000 ameriških dolarjev. Ti skoki v vrednosti kažejo na špekulativno naravo kriptovalut. Danes jih obstaja že na deset tisoče, vsak dan nastane več 100 novih. Kako se kriptovalute razlikujejo od tradicionalnega denarja, kako delujejo in kakšna tehnologija je za njimi?
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.