Infokanal je namenjen sledenju novic iz sveta gospodarstva, politike, športa, kulture, zabave, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Poleg najbolj svežih novic s spletne strani www.rtvslo.si pa lahko spremljate videospote slovenski in tujih glasbenih izvajalcev. Infokanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah
Glasbeni videospoti so dnevni video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative. Videospoti so predvajani po izboru uredništva Videotrak.
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
V Mariboru leta 1933 rojena hčerka s Primorske priseljenih staršev, obeh vnetih Sokolov, kot deklica med vojno doživi izgnanstvo družine v Bosno in Srbijo. Njena poznejša življenjska pot je tesno povezana z mariborskim gledališčem.
Majda Emeršič je bila rojena v Mariboru leta 1933. Tako mamina kot očetova družina sta pribežali v Maribor s Primorske, ko je po koncu prve svetovne vojne pripadla Italiji. Majdina mama Mira Pipan in oče Ivan Živic, ki je imel
v Mariboru gradbeno podjetje, sta bila med najbolj aktivnimi člani mariborskega in ruškega Sokola.
Okupacija leta 1941 je družini prinesla ponovno izseljeništvo, tokrat v Bosno in v Srbijo, kjer je Majda z mamo, nonotom in nono Pipan ter mnogimi drugimi slovenskimi izgnanci preživela štiri vojna leta. Oče Ivan Živic je med vojno umrl v nacističnem delovnem taborišču v Nemčiji.
Po vrnitvi v Maribor je Majda končala gimnazijo in študij na ljubljanski
Pedagoški akademiji. Ves čas je bila tudi igralka v gledališki skupini v Rušah. Učila je na osnovnih in srednjih šolah v Rušah, v Selnici in pozneje v Mariboru. Dijake mariborske Avtomehanske šole je tako močno navdušila za gledališče, da so postali vneti obiskovalci predstav.
Leta 1968 je direktor mariborske Drame, režiser Branko Gombač, Majdo Emeršič povabil v službo v Slovensko narodno gledališče v Mariboru. Obdobje v mariborskem teatru, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja doživljalo enega svojih vrhuncev, takrat se je rodilo tudi Borštnikovo srečanje, je Majdo Emeršič za vse življenje povezalo z vrsto izjemnih igralk in igralcev ter drugih gledaliških ustvarjalcev in sodelavcev. Njeni spomini na predstave in igralce tistega časa, na Arnolda Tovornika, Angelco Jenčič Jankovo, Janeza Klasinca, Mileno Muhičevo, Rada Pavalca, Volodjo Peera, Marjana Bačka in mnoge druge so v oddaji Spomini pospremljeni z odlomki predstav, ki jih hrani televizijski arhiv in ki bodo po pol stoletja znova obudili velike gledališke dosežke tistih dni v času, ko SNG Maribor praznuje svojo stoletnico.
Po obdobju v gledališču je delovna pot Majdo Emeršič peljala v mariborske Sindikate, kjer je bila zadolžena za kulturo, potem pa v Mariborsko knjižnico, kjer je doživela upokojitev.
V svojih spominih se Majda Emeršič posveti tudi svojemu življenjskemu sopotniku, arhitektu Vladu Emeršiču, ki je v timu arhitektov Komunaprojekta pomembno in vidno soustvarjal arhitekturno podobo sodobnega Maribora.
V letu 2019 mineva komaj sto let od priključitve Prekmurja slovenskim deželam in od združitve Prekmurcev z drugimi Slovenci.
V dokumentarnem filmu so glavni avtorji – scenarista Ksenija Horvat in Branko Šömen ter režiser Primož Meško - želeli objeti kulturno zapuščino Prekmurja skozi stoletja, ko je bila pokrajina za večino slovensko govorečih ljudi daljna in neznana. V sliki in besedi so iskali odgovore na različna vprašanja. Kakšno je bilo življenje na levem bregu Mure? Kako so ohranjali svoj prekmurski knjižni jezik? Kdo so prekmurski 'očetje naroda'? Kako je potekal kulturnozgodovinski razvoj pokrajine? Od kod so prihajali glavni kulturni vplivi in kako so se medsebojno oplajale slovenska, madžarska, nemška in judovska kultura? Kako se je v težkih pogojih zakotja Kraljevine Ogrske razvijala intelektualna misel? Kaj je bila pred sto leti, ob združitvi z drugimi Slovenci, prekmurska kulturna dota? Film oživlja nekatere zapise bogatega arhiva RTV Slovenija, na posnetkih vnovič zaživi Prekmurje, kakršno je bilo pred desetletji. O kulturnem razvoju pokrajine so razmišljali ljudje, ki so temu posvetili svoje raziskovalno kariero – s področij zgodovine, umetnostne zgodovine, književnosti, jezikoslovja in etnologije.
Gospa Sveta je izjemen kulturni spomenik na avstrijskem Koroškem, ki je povezan tudi s slovenskim narodom in našo zgodovino. To je najstarejša slovenska božja pot in v času pokristjanjevanja v 8. stoletju tudi sedež prve škofije. V oddaji bomo predstavili umetnostne zaklade cerkve pri Gospe Sveti, odkrivali bomo zgodnjo zgodovino Slovencev, ki se je odvijala na Gosposvetskem polju, in obiskali tudi druge pomembne simbolne kraje, kot sta Krnski grad in vojvodski prestol.
Film pripoveduje zgodbo o prvi slovenski koreografki Rut Vavpotič. Rodila se je 2. marca 1908 v Idriji učiteljici baleta Marženi Pešan, ki je bila češkega rodu in akademskemu slikarju in scenografu Ivanu Vavpotiču. Ime je dobila po slavni ameriški plesalki Ruth St. Denis.
Svojo baletno kariero je pričela kot dvanajstletna deklica leta 1920 v Ljubljani, v novoustanovljenem slovenskem poklicnem baletnem ansamblu. Leta 1924, s šestnajstimi leti, je predstavila svoj prvi solistični recital, nato pa je leta 1924 odšla na izobraževanje v Pariz. Po končanem šolanju je delala z različnimi svetovno znanimi koreografi : z Michaelom Fokinom, Kurtom Joosom in Bronislavo Nižinsko, plesala je s pomembnimi solisti in sodelovala v baletnih ansamblih: Skupina Korobok, Opera Russe a Paris, Ballets de Mme Ida Rubinstein, Skupina Bronislave Nižinske, Les Balletts d’Epstein, Ballet de Mme Wronska.
Rut Vavpotič sta v filmu upodobili balerina Ana Klašnja in igralka Aleksandra Balmazovič, njenega očeta Ivana Vavpotiča pa Brane Grubar.
Čas, v katerem je plesala in ustvarjala, osvetljujejo strokovnjaki Milček Komelj, Danica Dolinar, Tea Rogelj, Štefan Vevar in Benjamin Virc ter Rutina prijateljica Živa Ogrin.
Urednica Danica Dolinar, direktor fotografije Jure Nemec, montaža Zlatjan Čučkov, scenarij in režija Marta Frelih.
Avtomobilnost bo v tej sezoni spet aktualna in drzno izzivalna. V tretji "karantenski" Avtomobilnosti bomo iskali različne vzroke za prometne zagate in tudi za prometne nesreče. Vse analize namreč kažejo, da smo v večini primerov krivi vozniki sami, s svojimi egoističnimi dejanji. Marsikdaj pa je krivo tudi voznikovo neznanje oziroma njegova neizkušenost. Kot ugotavljajo na AVP R, se to še posebej kaže pri motoristih. Pomagajo treningi vozniških veščin, med njimi še posebej trening čutenja vozila. Enega takšnih treningov smo za gledalce Avtomobilnosti izpeljali pod zasneženimi planiškimi skakalnicami. Za prometne nesreče pa je lahko kriva tudi spremenjena prometna infrastruktura, izpostavljamo primer ljubljanskih krožišč.
Na hokejskem olimpijske turnirju v Pjongčangu so Slovaki premagali Ruse, Rusi Slovence – sledila je tekma Slovenija Slovaška. Na podlagi rezultatov prvih dveh tekem, bi morda lahko sklepali o zmagovalcu, toda varovanci trenerja Savolainena so bili drugačnega mnenja. Izenačena in napeta tekma ekip dveh držav, ki ju pol sveta še vedno zamenjuje.
V adrenalinski zgodbi o najstniških strasteh, ljubeznih in upornosti spoznamo mlado Niko, ki je med odraščanjem na dirkališčih postala strastna voznica gokartov. Po tragični očetovi nesreči jo želi mama prepričati, naj opusti treninge, toda mladenka želi za vsako ceno slediti svojim sanjam. Kljub predsodkom v šoli, nabiranju prvih ljubezenskih izkušenj in številnih ovirah, ki se znajdejo na njeni poti, Niki največ pomenijo divje hitrosti na dirkališču, toda za nove zmage poleg neizmernega poguma in predanosti potrebuje tudi pomoč zvestih prijateljev.
Muziciranje Bernarde in Marcosa Finka, mednarodno uveljavljenih pevcev, ki sta ob spremljavi ameriškega pianista Antonyja Spirija nastopila na koncertu v Slovenski filharmoniji. Predstavila sta občuteno izvedbo ljudskih pesmi v priredbi skladateljev Antona Nageleta in Danila Švare. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič.
Nadškof metropolit Alojzij Cvikl bo blagoslovil velikonočne jedi v mariborski stolnici. Škofje določajo, da je zaradi epidemije veljaven blagoslov jedi po televiziji. Verniki naj pripravijo velikonočna jedila in se udeležijo televizijskega prenosa blagoslova velikonočnih jedi iz mariborske stolnice.
Toplo srce Afrike – zgodba o Malaviju, njegovih prebivalcih, slovenskih misijonarjih in naši vpletenosti v boju proti revščini.
Jezuita p. Stanko Rozman in p. Lojze Podgrajšek ter laiški misijonar Matjaž Legan gradijo most solidarnosti med Slovenijo in eno najrevnejših držav na svetu, Malavijem. Delo na duhovnem področju v misijonu sv. Jožefa v Kasungu gre z roko v roki z delom na področju sociale, zdravstva in šolstva. Toplo srce Afrike je tudi zgodba o vesoljnem bratstvu, kjer nihče ni tako reven, da ne bi mogel česa dati in nihče tako bogat, da ne bi mogel česa sprejeti. Ne nazadnje je to zgodba o nas samih in našem pogledu na svet.
Glasbeni videospoti so dnevni video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative. Videospoti so predvajani po izboru uredništva Videotrak.
Drama. Pariz, zgodnja 20. leta. Premožna Marguerite Dumont je strastna ljubiteljica glasbe in opere. Na svojem dvorcu za izbrane goste redno prireja recitale. Toda pevka je povsem brez posluha in nihče od licemernih povzpetnikov ji tega ne želi odkrito povedati. Niti njen mož, ki je razpet med njo, bogato ženo, vendar nemogočo pevko in privlačno Françoise, ljubico, ki mu cinično razkrije, kako globoka je Margueritina ljubezen do njega.
Ko mladi, izzivalni novinar objavi navdušeno kritiko njene zadnje predstave, se Marguerite kljub nasprotovanju moža odloči izživeti svoje sanje in nastopiti pred čisto pravim občinstvom v Pariški operi.
Razkošna, tudi komična francoska, kostumska drama, navdahnjena z resnično zgodbo o ameriški bogatašinji in nesojeni operetni divi Florence Foster Jenkins, ki jo je v francoskem filmu odigrala odlična Catherine Frot. Film je prejel štiri nagrade cezar, vključno z lovoriko za najboljšo igralko. Posebnost te zgodbe je, da jo je v svoji ameriški enačici z naslovom »Slavno neslavna Florence« (2016), odigrala tudi neprekosljiva Meryl Streep.
MARGUERITE / FRA, ČEŠKA R., BELG / 2015
Režija: Xavier Giannoli / Scenarij: Xavier Giannoli, Marcia Romano / Igrajo: Catherine Frot, Denis Mpunga, André Marcon, Michel Fau, Christa Théret, Sylvain Dieuaide
Novinarka in pisateljica Vesna Milek gosti človeka, ki se je v svojih dejanjih nenehno približeval izvornemu krščanstvu in Jezusovemu nauku. Človek, ki je izjavil, da se ne bo ukvarjal s preganjanjem teme, pač pa bo prižigal luč. Od blizu bomo spoznali upokojenega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana.
Rudi Bučar je izjemen folk glasbenik s prepoznavno interpretacijo. S svojim glasbenim ustvarjanjem ohranja in plemeniti istrsko ter primorsko kulturno dediščino. Po dobrem desetletju ustvarjanja je občinstvu Istro, Primorsko ter njene glasbene korenine ter družbeni naboj predstavil tudi v prestolnici in sicer s posebej za to priložnost okrepljeno zasedbo Istrabendom XL.
Poleg stalnih glasbenih sodelavcev harmonikarja Janeza Dovča, tubista Gorana Krmca in glasbenega producenta Gabra Radojeviča so se mu na odru pridružili še Robert Pikl, Anže Langus Petrović, Boštjan Grabnar, Mitja Bobič, Jure Rozman, Lea Sirk in Frčafele. Repertoarno pa so koncert obogatili tudi gosti: Peter Lovšin, Zdenko Cotič in Matevž Šalehar Hamo.
Danes si lahko ogledate 1. del koncerta z gostoma Matevžem Šaleharjem Hamotom in Zdenkom Cotičem.
Glasbeni videospoti so dnevni video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative. Videospoti so predvajani po izboru uredništva Videotrak.
Infokanal je namenjen sledenju novic iz sveta gospodarstva, politike, športa, kulture, zabave, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Poleg najbolj svežih novic s spletne strani www.rtvslo.si pa lahko spremljate videospote slovenski in tujih glasbenih izvajalcev. Infokanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah
