Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

V torkovi oddaji Dobro jutro bo najprej dr. Damijana Žišt izpostavila nekaj odmevnejših sodnih obravnav. V prometnih minutah, ki jih pripravljamo skupaj z Agencijo za varnost prometa, bomo govorili o alkoholu. Ne zamudite tudi vrtnih nasvetov ter prispevkov, ki jih pripravljajo naši koprski in mariborski kolegi.

Zgodovina Sorice in vasi na južnih pobočjih Julijskih Alp sega vse do leta 1283, ko so freisinški škofje iz bavarskega na to območje naselili prebivalce Južnotirolskega mesta Innichen in njegove okolice v Pustriški dolini. Zaradi izjemnega prepleta naravne in kulturne dediščine Sorica po mnenju mnogih danes velja za eno najlepših slovenskih vasi. To se kaže tudi v slikah rojaka, impresionista Ivana Groharja, ki je tukaj dobil navdih za svoje najbolj znane stvaritve.
Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu,
verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta.
Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin.
Hrvaška zgodovinska enota Kliški uskoci ohranja spomin na slavne dni, ko je Klis skoraj tri desetletja branil evropski jug pred osmanskimi zavojevalci. Tako na trdnjavi Klis, eni najlepših hrvaških trdnjav, vsako leto uprizorijo kostumski spektakel Uskoški boj za Klis, za katerega se sodobni vitezi vse leto urijo v srednjeveških borilnih veščinah.

V tokratni Avtomobilnosti nam bodo srednješolci iz Tolmina razložili pogon na vodik, testirali bomo električnega mercedesa EQC, hibridnega megana s posebnim menjalnikom, električnega citroena C4 ter se pomudili na domači premieri novega "terenskega" megana.

Kaj slovenskega še imajo Slovenci druge in tretje generacije v ZDA? Še plešejo polko, pečejo potice, barvajo pirhe in se oblačijo v noše?

Dokumentarni film Američanke scenaristke Mirjam Hladnik Milharčič in režiserke Hane Slak se na humoren in človeški način loteva velikega vprašanja kaj je nacionalna identiteta in zakaj nam je v sodobnem multikulturnem svetu še vedno zelo potrebna.
Protagonistke filma prihajajo iz zelo različnih družbenih in kulturnih okolij, skupno pa jim je, da so vse prepričane, da so Slovenke in to ne glede na to, ali so se v Ameriko izselile same ali pa so tja emigrirali njihovi predniki. Večinoma poznajo samo še nekaj slovenskih besed in pesmi.

Posnetek koncerta Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba v modernih aranžmajih, Festival Lent 2012.

Vnuki tistih, ki so konec leta 1945 prisilno zapustili domovino in se naselili v Argentini, danes še vedno govorijo in pojejo po slovensko.

Tretja generacija argentinskih Slovencev, danes starih od 15-35 let, so otroci tistih, ki so se rodili svojim staršem-ubežnikom v novi domovini. To so moderni mladi Argentinci, v njih pa so kljub temu močni sledovi slovenstva, toda za razliko od njihovih staršev, brez ideologije in brez bolečine. Na eni strani je duhovna in kulturna dediščina, ki so jo dobili v svojih slovenskih družinah, na drugi pa močan vpliv argentinske družbe, v kateri se mešajo vplivi milijonov evropskih in drugih emigrantov. Kaj se v takšnem okolju zgodi z nacionalno identiteto jezikovne in kulturne skupnosti? Podlaga za takšen obstoj je na eni strani ekonomska, na drugi pa duhovna. Te druge imajo argentinski Slovenci še danes v izobilju, uspeli pa so ohraniti – tudi s pomočjo neodvisne Slovenije- tudi lastne kulturne in vzgojne institucije. Kaj pa njihovi otroci? Kateri jezik bodo govorili poleg rodne španščine? Slovensko sploh še? Se lahko argentinski čudež kot je dejstvo, da Slovenci v Argentini edini od izseljencev še vedno govorijo slovensko, poimenoval Taras Kermavner, nadaljuje, ali pa se bo slovenstvo tudi v Argentini spremenilo v zbirko arhetipskih izseljenskih relikvij , Avsenikove glasbe, potice in kranjske klobase? Odgovore na ta vprašanja skuša gledalcu skozi film ponuditi skoraj dvajset mladih ljudi zelo različnih poklicnih poti in usod, vse pa druži ljubezen do slovenske besede. Protagonisti filma živijo vsak na svojem koncu 15 milijonskega Buenos Airesa, izgubljeni v človeškem mravljišču, pa vendar njihovo življenje sestavlja drugačno, bolj sodobno podobo slovenstva. Vsak od njih nosi s seboj svojo osebno zgodbo, globoko v srcu in duši, eni bolj, drugi manj intenzivno, pa zgodbo svojih staršev in slovenske skupnosti. Film odlikuje poleg osebnih izpovedih še arhivsko gradivo iz zasebnih zbirk ter veliko slovenske in argentinske glasbe.

Leta 1990 je bila Jugoslavija gospodarsko in politično v razsulu. Na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji je zmagal Demos, z obljubo samostojne države. A stare partijske strukture in armada so bile odločene, da uresničitev te obljube preprečijo.
Negotovost je prekinil dr. Jože Pučnik z objavo datuma slovenskega plebiscita. 23. decembra se je nato prvič v zgodovini izrazila enotna volja slovenskega naroda za oblikovanje samostojne države. Zamisel o plebiscitu, ki so jo v predsedstvu in opoziciji sprva sprejeli zadržano, je povezala Slovence in postala največji posamični dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Skoraj 90 odstotkov državljanov je na vprašanje, ali želijo samostojno in neodvisno slovensko državo, odgovorilo pritrdilno.
Slovenski plebiscit je dokumentarni film, v katerem nastopajo najpomembnejši akterji slovenske osamosvojitve. Podrobno predstavlja potek dogodkov od novembrske odločitve v Poljčah do plebiscitnega dne in razglasitve rezultatov glasovanja 26. decembra.
Avtor: Jože Možina

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Dokumentarna serija Ogrožena mesta predstavi tehnološke rešitve, ki varujejo tri znamenita mesta pred uničenjem – Benetke pred poplavami, Tokio pred potresi, New York pred orkani in naraslimi vodami.

3. del, Benetke:
Benetke, ustanovljene v petem stoletju, so zgrajene na sto otokih, povezanih s kanali in več kot 300 mostovi. Mesto je čedalje pogosteje poplavljeno, kar skrbi politike in znanstvenike, ki podrobno spremljajo, kaj se dogaja s to svetovno kulturno dediščino. Da bi ustavili naraščajoče vode, so se lotili velikanskega projekta, ki ga sestavlja sodoben sistem jezov za preprečevanje poplav.
Režija: Barbara Necek

Drama. Čile, sodobnost. Marina Vidal (Daniela Vega) živi kot ženska, čeprav je biološko še vedno moški. Je v razmerju s premožnim gentelmanom, Orlandom, ki je precej starejši od nje. Nenadoma Orlando (Francisco Reyes) umre in svet se tudi za Marino bistveno spremeni. Nenadoma se družina umrlega obrne proti njej; spravijo jo iz stanovanja, vzamejo ji psa, ki ji ga je Orlando poklonil, vrniti mora avto in se spopasti z Orlandovo uradno ženo, ki Marino imenuje kar Himera (izrodek domišljije). Tudi na pogreb ji ne pustijo in do nje so skrajno grobi in neprizanesljivi…

Film je presunljiv pogled na sodobno, vendar ksenofobno in homofobno čilensko družbo.

Daniela Vega, ki igra Marino, je tudi resnično transseksualna igralka.



UNA MUJER FANTASTICA / ČILE | NEMČIJA | ŠPANIJA | ZDA / 2017

Režija: Sebastián Lelio / Scenarij: Sebastián Lelio, Gonzalo Maza / Igrajo: Daniela Vega, Francisco Reyes, Luis Gnecco, Aline Küppenheim, Amparo Noguera…

V zadnji oddaji te sezone smo obiskali Piran in preverili, kako in ali sploh tam živijo Romi. In nastala je osebna zgodba Rominje, ki že od malih nog živi in ustvarja v tem obmorskem mestecu. V bližini Tartinijevega trga smo se pogovarjali tudi z glasbenikoma Teom Collorijem in Denisom Horvatom, ki s skupnimi močmi ohranjata in razvijata romski melos v redkih zvrsteh, gipsy swingu in manouche jazzu. V rubriki o romskem jeziku pa tudi o tem, kako je s tem jezikom na Primorskem.

Avtorji dokumentarne serije v dveh delih razkrivajo srhljive spolne zlorabe več tisoč nun, ki so jih v zadnjih desetletjih zakrivili duhovniki po svetu. Med letoma 1994 in 2015 so z internimi poročili večkrat opozarjali vatikanske oblasti na ponavljajoča se posilstva v 23 državah. Ta poročila so zbledela, posiljevalci so ostali nekaznovani, žrtve utišane, prisiljene splaviti, pogosto tudi izključene iz svojih skupnosti. O sistematičnem spolnem zlorabljanju v dokumentarni seriji pričajo žrtve – nune, njihove matere prednice, duhovniki.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.