Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ponedeljek, 6. dec. 2021

TV Slovenija 2 • Pon, 6. dec.

Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Teden začenjata Špela Močnik in David Urankar, ki ob ponedeljkih rešujeta pravne dileme in podajata predloge za branje. Novost letošnje sezone je Televizijski bralni klub, v katerem skupaj z gledalci beremo knjige in o njih razpravljamo z različnimi gosti. Špela in David pa še zmeraj ostajata glavna akterja prve jutranje telenovele, t. i. »Žajfnice«, v kateri svoja stališča o najrazličnejših dilemah iz vsakdanjega življenja podkrepita z mnenjem strokovnjakov.

Ecce Homo - Ecce Oman je portret osrednjega slovenskega likovnega umetnika na avstrijskem Koroškem, Valentina Omana.

Valentin Oman živi v Bekštajnu pri Beljaku in na Dunaju. Ustvarja v raznolikih slikarskih, grafičnih in kiparskih likovnih tehnikah, s svojimi umetninami pa je posebej zaznamoval koroški javni prostor z monumentalnimi likovnimi deli v šolah, kulturnih ustanovah, cerkvah, pokopaliških vežicah in parkih. Vzklik Ecce homo! oziroma Glejte človek! je Omanov likovni in idejni program, zato je simbolno upodobljena človeška podoba v njegovem opusu prevladujoča. Valentin Oman je tudi kulturna avtoriteta in velik borec za pravice Slovencev na avstrijskem Koroškem. Film je nastal ob slikarjevi petinosemdesetletnici in ob stoletnici koroškega plebiscita, v njem je spregovoril portretiranec, sodelovali pa so še številni rojaki in institucije na Koroškem in na Dunaju. Scenarist dokumentarnega filma je Andrej Doblehar, režiserka Petra Hauc.

Spoznajte Jerneja Slivnika, najboljšega Slovenca v parasmučanju, ki se odpravlja na svoje druge paraolimpijske igre. Pri petih letih je v prometni nesreči izgubil očeta in sestro, sam pa utrpel hude poškodbe in ostal na invalidskem vozičku. Ker je bilo smučanje njegova strast že pred nesrečo, se s tem športom ukvarja še dandanes, in to na najvišji ravni, saj je državni prvak v paraalpskem smučanju. Simpatičnega Slovenca bomo predstavili v tokratni Prisluhnimo tišini v soboto, 4. decembra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija

Vsak konec tedna se za okroglo mizo zberejo štiri dame, vsaka s svojim izrazitim karakterjem, in na poljuden način komentirajo aktualna dogajanja z najrazličnejših področij.
Da je vse skupaj še bolj zanimivo, v svojo družbo vsak teden povabijo tudi posebnega gosta. Z njimi se boste lahko strinjali ali pa ne, vsaka ima pač svoje mnenje.
Čigava beseda bo Zadnja beseda?

Justin, Scott in Andre se na poti iz Mongolije na Islandijo ustavijo še na Ferskih otokih, prespijo pri dobrih ljudeh in pomagajo obnavljati staro vas. Na Islandiji pa se proti njim zaroti vreme. Ves čas dežuje, kar jim nagaja pri vožnji, ogledu ledenika, plezanju po njem in obisku kraterja ognjenika. Justin za to krivi škrate, v katere verjamejo otočani. Ko so končno na suhem, zlezejo celo v lavno cev v podzemni jami. Po mrzlem otoku pa bo naslednja postaja – vroča Afrika!

Tržaški zaliv je bil skozi burno zgodovinsko dogajanje od nekdaj prepihu in tako se je oblikovala tudi usoda tam naseljenih Slovencev.

Oddaja Za vedno tu, Slovenci med Krasom in morjem predstavlja kraje ob obali Tržaškega zaliva, kjer že od nekdaj sobivajo Slovenci in Italijani.
Ob prikazu zgodovine in sedanjosti išče odgovore na vprašanja kako tržaški Slovenci ohranjajo narodno samobitnost, kaj jih zavezuje, da ohranjajo svoje korenine na tem ozemlju in od kod črpajo moč za negovanje slovenske besede in kulture.
Tržaški zaliv je bil skozi zgodovino prizorišče burnih dogodkov in ob tem se je oblikovala tudi usoda tržaških Slovencev, ki so se tradicionalno ukvarjali z ribištvom, vinarstvom in oljkarstvom. Poleg ribiškega muzeja v Križu in Kraške hiše v Repnu je v oddaji predstavljen tudi muzej v Škednju, posvečen krušaricam.
Na poti ob obali Tržaškega zaliva od Štivana do Škednja spoznamo zadnjega slovenskega ribiča iz Repna Aleša Grilanca. Marko Tavčar izčrpno opiše življenje in položaj Slovencev v Devinu in Štivanu. Več kot tisočletno tradicijo ribištva, ki je značilna samo za Slovence v teh krajih, predstavijo Franco Cossutta, Bruno Volpi Lisjak in Ladi Gruden. Člana društva Prosekar Alessio Štoka in Miloš Škabar sta med vinarji, ki se lotevajo novih izzivov, Boris Pangerc pa razkaže svoj oljčnik, ki ga obdeluje s posebno ljubeznijo.
Scenaristka in režiserka Magda Lapajne, avtor glasbe Aldo Kumar, direktor fotografije Artur Rutar, montažerka Sabina Černe, grafični oblikovalec Robert Kenda, kolorist Tomaž Hajdarevič, zvokovna obdelava Robert Sršen.

V začetku novembra so v Višnji Gori odprli Hišo kranjske čebele. V njej je najbolj celovito predstavljena avtohtona slovenska čebela – kranjska sivka, druga najbolj razširjena medonosna čebela na svetu. V zadnjem desetletju digitalizacija in sodobne tehnologije intenzivno prodirajo tudi v slovensko kmetijstvo. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru se trudijo, da bi študente čim bolj pripravili na sodobne izzive. V zadnjih šestih letih smo v Sloveniji dobili okoli 20 vzrediteljev sviloprejk. Naša ekipa je obiskala enega izmed njih na Goričkem. Turizem v zidanicah je izviren slovenski turistični produkt. Na Dolenjskem ponudniki, povezani v Konzorcij turizma v zidanicah, uspešno gradijo turistično ponudbo v objektih, ki so bili pred tem kot zidanice namenjeni predvsem gospodarski in ne toliko bivanjski rabi.

Soline niso samo prostor, kjer človek morju iztrga beli zaklad, ampak tudi izjemno pester ekosistem, kjer uspevajo rastline, ki jih ne najdemo nikjer drugje. Slanoljubne rastline so že v preteklih stoletjih našle pot na krožnike, saj s svojim prijetno slanim okusom popestrijo marsikatero jed. Posebej okusne so z umešanimi jajci, jedjo, ki so si jo solinarji večkrat privoščili v senci svojih domov. Danes je nabiranje rastlin v solinah strogo prepovedano, saj lahko le s primerno zaščito ohranimo naravo za prihodnje rodove.

Porabje je zgornji del Prekmurja na Madžarskem, sredi panonskih rek pa ga označujeta tipična pokrajina in življenje porabskih Slovencev.

Prekmurje se začne, ko prečkamo reko Muro, kje pa se konča? Na reki Rabi. To malo znano dejstvo so avtorji dokumentarnega filma predstavili skozi zgodovino, kulturo in prebivalstvo tega večini Slovencev manj znanega področja. Kljub burnim političnim dogodkom v preteklosti je slovenstvo v teh krajih preživelo vse do danes. K temu so veliko prispevali jezik in kultura, pisatelji, glasbeniki, znanstveniki in umetniki, pa tudi preprosti ljudje, ki so ohranjali domačo tradicijo. Eden od njih je samouki kipar Jurak, ki ga navdihuje značilna panonska krajina, da upodablja bitja nekdanjega morja in ribe današnjih porabskih rek.
Slovenstvo na Madžarskem živi tudi ob podpori matičnih slovenskih institucij. V Porabju deluje slovenski dvojezični radio in izhaja časopis Porabje. Pomembna je tudi zveza Slovencev v Porabju, dvojezično osnovno in srednje šolstvo in mnoge kulturne in športne dejavnosti tam živečih Slovencev. V Monoštru je tudi slovenski konzulat. Prihodnost slovenstva in Slovencev v Porabju pa je negotova, saj se je mnogo mladih ljudi preselilo v slovensko Prekmurje.
Režiser in scenarist je Aleš Nadai, montažerka pa Alba Korošec.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Scott, Justin in Andre v Zambiji naletijo na luknjaste ceste in najbolj divje zveri na svetu. Spijo v drevesni krošnji, ko se pod njimi sprehaja trop sitih levov, pokukajo čez rob Viktorijinih slapov in se seznanijo, kako težko živijo navadni Zambijci. Le redko katera vas ima svoj vir varne pitne vode, ogroža jih tudi virus HIV. So pa iznajdljivi in trpežni, ženske ure daleč hodijo po drva, moški pa žgejo opeke za gradnjo svojih hiš. Tudi njihova cerkev je čisto drugačna kot zahodnjaška. Justin prizna, da bi v tako cerkev veliko raje hodil.

Prebivalci Danske se danes prištevajo med najsrečnejše na svetu, vendar ni bilo vselej tako. Kot v zgodbah danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena je bila tudi Danska nekoč grdi raček, ki si je želel postati labod. Odločnim razsvetljenskim idejam navkljub je stremela po vojaških zmagah in velikem imperiju. Leta 1864 je doživela odločilni poraz proti Prusiji in odtlej se življenje in umetnost na Danskem posvečata radostim domačnega, skromnega in majhnega. Danska slovi po notranjem oblikovanju in bržkone najbolj priljubljeni igrači na svetu, kockah Lego.

ART OF SCANDINAVIA / Velika Britanija / 2016
režiser: Paul Tickel

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej.
S čokolado se družina Videtič ukvarja od leta 1992, ko je Rudolf Videtič odkupil staro ljudsko šolo v Olimju in začel s proizvodnjo in prodajo čokoladnih izdelkov. Danes družinsko čokoladnico Syncerus v Olimju in še pet lastnih prodajalnah po Sloveniji vodita sin Urban in njegova soproga Mateja. Vsa ta leta je podjetje s trenutno 8 zaposlenimi ohranilo butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih čokoladnih dobrotah; okrog 300 različnih izdelkov je v njihovi ponudbi. Največ dela imajo prav pred božično-novoletnimi prazniki, ko naredijo tudi do 400 kilogramov izdelkov na dan. Večino jih prodajo v Sloveniji, naročila pa prihajajo tudi iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in celo Japonske. V oddaji pa tudi inovativni Cafelier in trajnostni ekološki hotel na Dunaju.

Film prikazuje zgodbo o izpraznjenosti časa in medčloveških odnosov, govori o ljubezni brez ljubezni, o tem, kako z nepristnim življenjem izgubljamo sami sebe. Je tudi film o želji po preseganju okvirov in o tem, da lahko nazadnje ostanemo sami.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov