Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Rojen je bil leta 1935 v Vrbljanjah pod Krimom v premožnejši kmečki družini, ki jo je zelo prizadela revolucija. Živo obudi spomin na potek vojne v njihovih krajih, pojav partizanov, divjanje okupatorja, poboj Romov ... Po vojni je živel kot slovenski politični begunec v Avstriji, in o tem obdobju pravi, da so bila to njegova najlepša leta. Kmalu po prihodu v Argentino pa so ustanovili veliko družinsko podjetje, ki se je razširilo iz Argentine v sosednje države. Gospod Tone je izvrsten rezbar, njegove umetnine krasijo številne cerkve, poleg tega pa je avtor kulis za skorajda vse gledališke predstave in proslave v Slovencev v Buenos Airesu.

Sredi turistične sezone smo in hotel je več kot poln. Martin, Jože in Polde pa so brez ficka. Pridejo na izjemno zamisel, ki je kot vse genialne ideje v svojem bistvu preprosta: svoje sobe bodo (za hrbtom vodstva hotela) oddali nekaterim tujcem. S tem bodo naredili dobro delo, pa še finančno si bodo opomogli. Kljub sijajni organizaciji se žal ideja s podnajemniki vendarle ne izkaže za tako imenitno ...
V epizodnih vlogah turistov igrajo: Mojca Ribič, Gregor Geč in Boris Juh.

Polde dobi vabilo na zapuščinsko razpravo po pokojnem stricu, ki je živel v Zadnji Trenti. Takoj se delajo načrti kaj storiti s kmečko hišo v tem prelepem koncu pod Alpami. Samo vikend, kakor si je zamislil Polde, je vse premalo. Martin in Nataša imata nešteto odličnih predlogov, kako uvesti ekskluzivni turizem na podedovani posesti. Navdušenje se prime tudi Frenka, ki se za začetek loti dokončanja svojih šol... Še najmanj se turistična evforija dotakne Danice: zaposlena je s prevažanjem bodočih študentov, ker v mestu vlada informativni dan....Vse skupaj se seveda zaključi na zapuščinski razpravi....
V vlogi sodnice Katja Levstik. V epizodnih vlogah srečamo še Zorana Moreta in Majo Klun.

Dokumentarni film Beograd – vinjete Slovencev predstavlja slovenske spomine v Beogradu.

Tam smo Slovenci pustili viden pečat na različnih področjih, zlasti pa v kulturi in umetnosti, s čimer smo se trajno zapisali v zgodovino nekdanje skupne prestolnice. Med izstopajočimi spomeniki so cerkev sv. Antona Padovanskega arhitekta Jožeta Plečnika, kiparski opus Lojzeta Dolinarja, mozaik Sutjeska slikarja Marija Preglja v Palači Srbija in most na Adi arhitekta Petra Gabrijelčiča, režiser Bojan Stupica pa je utemeljil in ključno zaznamoval zgodovino Jugoslovanskega dramskega gledališča. O teh in še drugih zgodovinskih delih so spregovorili srbski strokovnjaki, ki predstavljajo drugačen pogled na delo Slovencev v Beogradu. V filmu so predstavljeni tudi beograjsko Društvo Slovencev Sava in štirje Slovenci, ki v mestu danes živijo in ustvarjajo: nadškof Stanislav Hočevar, profesorica slovenščine Maja Đukanović, fotografinja Irena Herak in filmska maskerka Tina Šubic Dodočić. Scenarist filma je Andrej Doblehar, režiser Boštjan Vrhovec.

Aleksander Mežek je glasbenik čigar pesmi so prepoznavne v vseh generacijah. Njegova glasbena kariera je razpeta med Slovenija in Londonom - raznolikost njegovega ustvarjanja obeležena z dvema okoljema pa je razvidna prav skozi koncert, začenši z Ljubljanskimi cestami preko uspešnic kot so Ajda pa znova zori, Julija, Siva pot… ter končno Podarjeno srcu.
Ker je avtor/pevec v svoji glasbeni karieri med drugim sodeloval tudi z glasbenimi legendami kot so Jerry Lee Lewis, Sir Clif Richard , Rick Wakeman…. se skozi navedene uspešnice prepletajo tudi skladbe I don't kow, Someday, Fair play, ki zaznamujejo ustvarjanje v njegovi drugi domovini.

Letošnja dirka po Franciji bo za nas še posebej zanimiva: nastopilo bo kar 5 Slovencev, dva - Tadej Pogačar in Primož Roglič - pa sta celo med najožjimi favoriti za skupno zmago. Tadej Pogačar bo lovil že svojo tretjo zaporedno zmago na največji dirki na svetu. Dirka je razdeljena na 21 etap, do Pariza bodo kolesarji skupaj prevozili 3350 kilometrov, najvišja točka bo 2624 metrov visoki prelaz Galibier. Naši gledalci si bodo v neposrednih prenosih ogledali vseh 21 etap, po vsaki etapi pa še studijsko analizo z zanimivimi gosti.

*****

V Furlanski nižini, ob slovenski meji z Italijo, so bile v različnih zgodovinskih obdobjih zasnovane naselbine z idejo idealnega mesta.

V krogu štiridesetih kilometrov lahko spoznamo Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanovo, Torviscoso in Novo Gorico.
Idealno mesto je utopičen model, znan že v stari Grčiji v času Platona, ki naj bi združeval slogovno dovršen urbanizem ter družbene in gospodarske razmere v harmonično celoto. Mesta so nastala po enotnem načrtu, z geometrijsko premišljeno mrežo cest, sredi neskončnih polj.
Rimljani so mesta ustanovili tako, da so s plugom označili bodoče obzidje. Iz vojaške postojanke je Oglej prerasel v eno največjih trgovskih mest imperija, sem so prihajale ladje z vseh koncev Sredozemlja. Še danes lahko občudujemo baziliko, pod travniki pa so skriti arheološki zakladi.
Ob koncu srednjega veka so za obrambo Beneške republike zgradili Gradišče ob Soči. Povabili so strokovnjaka za utrdbe Leonarda da Vincija, ki je predlagal varovanje meje s pomičnimi zajezitvami reke Soče. Poseben pečat kraju je s parkom v obliki elipse dal Maks Fabiani.
7. oktobra 1593 so Benečani ustanovili Palmanovo. Njena oblika pravilne zvezde z devetimi kraki je prototip idealnega renesančnega mesta. Ko se je spreminjala tehnika vojskovanja, so mesto razširili z dodatnimi devetimi kraki, Napoleonova vojska pa ga je obdala s še enim obročem utrdb.
Tovarniško mesto Torviscosa so po načrtih arhitekta Giuseppeja De Mina pod fašizmom zgradili prej kot v enem letu. Okoli tovarne so zrasli komunalne stavbe, športni objekti in naselje delavskih hiš različnih tipov, ki spominjajo na prostore z de Chiricovih slik.
Ko je leta 1947 Gorica pripadla Italiji, so kraji ob Soči na jugoslovanski strani meje potrebovali novo upravno središče. Izbrali so načrte Edvarda Ravnikarja in z udarniškim delom je začela nastajati Nova Gorica. Razvila se je v odprto, sodobno in svobodomiselno mesto.
Scenarist, režiser in montažer filma je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme.

V slikovitem Sölktalu najdejo truplo Tonija Stocka. V njegovem telefonu so fotografije, ki ga prikazujejo v intimnem objemu z Evo Nusser. Ta se je šele pred kratkim vrnila v hišo svojega pokojnega očeta. S čim si je Toni zaslužil nasilno smrt in kakšno vlogo ima pri tem gozdar Manfred Hilpert?

SOKO Wien (XV.) / Avstrija / 2019-20
Scenarij: Markus Staender, Martin Muser, Jens Schäfer, Frank Weler, Andreas Quatsch idr.
Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche
V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Brigitte Kren, Maria Happel, Helmut Bohatsch

*****

Anglija gosti 13. evropsko prvenstvo v nogometu za ženske. Za evropsko krono se poteguje 16 reprezentanc, ki se merijo na desetih različnih stadionih. Po skupinskem delu se bodo začeli izločilni boji. Finale bo na sporedu 31. julija na slovitem stadionu Wembley v Londonu.

Chuck Berry velja za pionirja rokenrola, glasbenika, ki je postavil temelje tej zvrsti. Režiser Jon Brewer razkrije pevčeve težave z zakonom v času najstništva in predstavi glasbenika, ki je bil kljub zvezdništvu predvsem družinski človek. O njegovi nadarjenosti in karizmi pričajo tudi v filmu zbrane izjave drugih glasbenih velikanov - Johna Lennona, Keitha Richardsa, Stevena Van Zandta, Alicea Cooperja …

CHUCK BERRY / Velika Britanija / 2018 / Režija: Jon Brewer