*****

Začetke medicinske etike je pred več kot 2000 leti postavil starogrški zdravnik Hipokrat. Sredina 20. stoletja pa z vpeljavo novih tehnologij in metod podaljševanja življenja sproži številna nova vprašanja in etične dileme, ki se dotikajo začetka in konca življenja. Danes si bioetika postavlja vprašanja ustvarjanja, izboljševanja in podaljševanja kakovosti življenja, in se med drugim ukvarja s področji umetne oploditve, evtanazije, prekinitve nosečnosti in genske terapije.

Maja Semenič, pozneje poročena Miletić, se je rodila leta 1926 v Mariboru, kjer je preživela tudi vso svojo mladost do konca vojne. Oče je bil doma iz Ljutomera, bil je krščanski socialist in Sokol, mama pa je bila iz mariborske meščanske družine Ferlan in je bila pri Orlih, v mladosti pa tudi igralka v mariborskem gledališču. Maja je doživljala nacionalne spore med slovenskim in nemškim meščanstvom, doživela je razpad jugoslovanske države in okupacijo in vse to opisala v svojem dekliškem dnevniku. Nemci Maji in delu drugih učencev niso dovolili nadaljnjega šolanja, zato je morala najprej na obvezno delo na nemški Zemljiški urad, kasneje na delo v predilnico Mariborske tekstilne tovarne, potem pa je postala delavka v nemški Tovarni letalskih motorjev na Teznem v Mariboru, na temelju katere je po vojni zrasla Tovarna avtomobilov Maribor. Tovarna letalskih motorjev, ki je bila izjemno pomembna za nemško vojno industrijo nemškega rajha, je v času največje proizvodnje zaposlovala nad 7000 delavcev, ki so jih iz Maribora pošiljali na usposabljanje v tovarne v Nemčiji. Ob delavcih iz Maribora in okolice so delali v tovarni angleški in francoski vojni ujetniki ter prisilni delavci iz različnih delov Evrope. Zaradi vse pogostejših zavezniških bombardiranj nemške industrije v Mariboru ter prometnih zvez so po letu 1943 Nemci preselili tovarno globoko pod zemljo, na 8500 kvadratnih metrov podzemnih rovov na globini 14 metrov. Živahna 92-letna upokojena zdravnica Maja Semenič Miletić je morda danes še edina živa priča vsega, kar se je med vojno dogajalo v nemški Tovarni letalskih motorjev na Teznem pri Mariboru. Njena pripoved o tovarni je v oddaji pospremljena z izjemno bogato fotografsko dokumentacijo, ki so jo ustvarili Nemci, danes pa jo hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru.

Nivo hotela je spet pod vprašajem, tokrat zaradi konference NATA, ki poteka v mestu in zaradi možnosti terorističnega napada. Medtem Danica, Beba in Nataša raje berejo o bajno bogatem arabskem princu, ki inkognito potuje po Evropi in išče nevesto. Kako bi bilo, če bi...
In ko pride v hotel nič hudega sluteči Ahmed, ženske v njem takoj prepoznajo bogatega arabskega princa in gredo nemudoma v akcijo. Hotelski moški pa, še posebej tisti, ki še pomnijo NNNP, dobro vedo, da gre za terorista in terorizem. Tako one kot oni iščejo dokaze za svoje sume in prepričanja.

Frenk postane PR pri uspešni poslovni ženski pa tudi ljubezensko življenje mu gre kot po maslu: na Tromostovju sreča ljubezen svojega življenja – sanjsko Marjetico.. Marjetica ga celo obišče v hotelu, vendar družba meni, da se nobenemu še nikoli ni uspelo rešiti se iz tega zakletega hotela Rubin. Ko Frenka hkrati išče tudi njegova odločna šefinja Marinka, ki zelo rada upravlja s svetom nasploh, z moškimi pa še posebej, se njihova trditev izkaže za točno. Dve ženski hkrati je celo za Frenkovo boemsko življenje precej preveč in ubožec zmešnjavi zaradi žensk ni kos. Tako na koncu Frenk ostane sam: s starimi prijatelji, brez nove službe in brez žensk. Torej je res: enkrat hotel Rubin, zmeraj hotel Rubin.

Življenje in ustvarjalnost arhitektov, ki sta pomembno zaznamovali stavbno podobo Maribora do 2. svetovne vojne, potem pa padla v pozabo.

Prvi je bil Fritz Friedriger, transilvanski Nemec, ki je v Maribor prišel v zadnjem desetletju 19. stoletja kot gradbenik, stavbenik in arhitekt, drugi pa češki Nemec Mac Czeike. Načrtovala sta slogovno dovršene stanovanjske vile in javne objekte, posvetila pa sta se tudi urejanju mesta. Friedrigerjeva najbolj znana objekta sta vila Transilvanija in Baroničina hiša, biser secesijskega oblikovanja, Czeikejevo pa je znamenito obokano mariborsko pokopališče iz rdeče opeke. V mestu ob Dravi se nikoli nista počutila doma, Friedriger je zagrenjen umrl v Avstriji, Czeike pa kot žrtev povojnega revanšizma. Fritz Friedriger in Max Czeike sta Mariboru zapustila neprecenljivo zapuščino več kot 100 objektov različnih arhitekturnih slogov, med katerimi so nekateri v zelo slabem stanju, spomin nanju pa je šibek, v glavnem zato, ker sta bila tujca. Namen filma je bil ne samo obuditi spomin na ta dva izjemna moža, ampak tudi na njuno arhitekturno dediščino, ki mestu še danes daje svetovljanski pečat, zato bi si zaslužila, da se jo ohrani prihodnjim rodovom.
Scenarij Živa Emeršič, režija Boris Jurjaševič.

Družinam s tremi majhnimi otroki zmanjkuje ponudbe avtomobilov, v katere lahko namestimo tri otroške sedeže vštric, v drugi vrsti sedežev. Preizkusili smo enega teh, a kaj ko so se tudi otroški sedeži močno povečali oziroma razširili. Za test smo torej uporabili družinam dostopnega aktualnega enoprostorca in vanj nameščali aktualne otroške sedeže.
V oddaji vam razgrinjamo naše ugotovitve.

*****

V Münchnu se začenjajo boji za medalje na evropskem prvenstvu v športnem plezanju. Dekleta se bodo najprej preizkusila v težavnostnem plezanju. Prva favoritinja tega evropskega prvenstva, olimpijska prvakinja Janja Garnbret, bo skušala osvojiti prvo zlato medaljo v tej disciplini na evropskih prvenstvih. Slovenke so v zgodovini osvojile že 10 medalj v tej disciplini. Moški se bodo najprej za najvišja mesta merili na balvanih, kjer se je naslova leta 2022 veselil Jernej Kruder.

V Münchnu se začenjajo boji za medalje na evropskem prvenstvu v športnem plezanju. Dekleta se bodo najprej preizkusila v težavnostnem plezanju. Prva favoritinja tega evropskega prvenstva, olimpijska prvakinja Janja Garnbret, bo skušala osvojiti prvo zlato medaljo v tej disciplini na evropskih prvenstvih. Slovenke so v zgodovini osvojile že 10 medalj v tej disciplini. Moški se bodo najprej za najvišja mesta merili na balvanih, kjer se je naslova leta 2022 veselil Jernej Kruder.

Rim bo gostil evropsko prvenstvo v vodnih športih. Slovenija bo imela največ predstavnikov v bazenskem delu, sedem, dve plavalki bosta tekmovali v daljinskem plavanju, prvič pa bo imela Slovenija svojo predstavnico tudi v umetnostnem plavanju.
Prvenstvo bo na znamenitem kompleksu Foro Italico, ki je gostil že olimpijske igre 1960. Leta 2009 je na tem bazenu padlo kar 43 svetovnih rekordov, v obdobju hitrih visokotehnoloških kopalk.

Eden od udarnih dni bo sobota, ko se bosta najprej zjutraj v kvalifikacijah na 200 m kravl za polfinale borili Janja Šegel in Katja Fain, naši prvi imeni zadnjega časa. Popoldne pa ju čaka boj za nedeljski finale.
Dobili bomo tudi najhitrejšega Evropejca na 100 m kravl. Predvidena je bila slovenska ženska štafeta 4 x 100 m kravl, a po odpovedi Klančarjeve ni bilo ustrezne zamenjave.

Dokumentarni film prikazuje poklicno pot in osebno zgodbo Are Malikiana, virtuoznega libanonskega violinista armenskih korenin. Glasba mu je rešila življenje, pravi, ko je pobegnil pred vojno. Bejrut je moral zapustiti star komaj 14 let. Od takrat živi nomadsko življenje in navdihujočo glasbo prinaša na vse konce sveta. Zanj so značilni zelo energični nastopi. Z neverjetno lahkoto se sprehaja med Bachom in Led Zeppelini. V svojo glasbo dodaja odtenke španskega flamenka, argentinskega tanga, tradicionalne judovske in romske glasbe.

ARA MALIKIAN, A LIFE AMONG THE STRINGS / Španija / 2019 / Režija: Nata Moreno

Poslovil se je Kostja Gatnik, slikar, ilustrator, fotograf, stripar, oblikovalec. Prejel je Prešernovo nagrado, pa tudi Levstikovo nagrado za življenjsko delo, in sicer za impozanten opus otroških ilustracij, ki jih pozna več generacij. Med njimi so Avtozaver, Jure Kvak Kvak in Gal v galeriji. Ustvaril je znameniti strip Magna Purga, oblikoval Tribuno, ovitke gramofonskih plošč, plakate, logotipe in oglaševalske ilustracije. Manj znano je njegovo slikarsko udejstvovanje. Sprva je ustvarjal psihedelične slike, nato se je posvetil tehniki air brusha, naposled pa se je v zavetju svojega ateljeja vrnil h klasičnemu slikarstvu.

Tokrat sta naša junaka Bit in Anže popotniško zastavo zapičila v Severni Ameriki. Ampak ne jim povedati, ker so precej ponosni, ko je govora o zastavah. Njuna pot se začne v mestu, ki nikoli ne spi – New Yorku. Tam spoznavata, kako odprti so Američani in kako hitro so pripravljeni priskočiti na pomoč. Pot nadaljujeta skozi Fiiladelfijo, ki ju s svojo surovostjo pretrese do kosti. Zadnja popotna točka tokratne epizode pa je Baltimore.

V Aritmičnem koncertu tokrat že tradicionalnih Izštekanih 10, ki so z Juretom Longyko in trinajstimi zasedbami odvili 8.12.2015 v tri ure trajajočem izštekanem večeru v Kinu Šiška.
Tokratna bera je ponudila raperski duo MURAT & JOSE, basista ROBERTa JUKIČa z nekdanjo Tabujevko Nino Vodopivec in operno pevko Gordano Hleb, primorskega region's own gangsta raperja SMAAL TOKKa, celjske rokerje BO!, pesniško-glasbeni dvojec NATRILETNO KOLOBARJENJE S PRAHO, alternativce NINA BULATOVIX, keltske folkpankerje HAPPY OL’ McWEASEL, metalske legende NOCTIFERIA, samosvoje in neulovljive SAME BABE, ženski rock duo ALL STRINGS DETACHED in temačne alter countryjaše MONOWI TWINS. Gostje večera so bili MI2 ter člani SIMBOLIČNEGA ORKESTRA, ki so akustičnim izvedbam nekaterih zasedb dodali simfonično dimenzijo.
Aritmična ekipa je že v tretje zabeležila letno izštekavanje v Kinu Šiška ter triurni akustični večer priredila v uro in pol dolgo televizijsko oddajo.