Epizoda se osredotoča na Triglavski ledenik oziroma Triglav kot simbol slovenskega alpinizma in gorništva ter spremembe, ki jih pri njem skozi leta zaznavajo raziskovalci in obiskovalci gora.
Osrednji lik oddaje je mag. Miha Pavšek, gornik, geograf in raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU.
Gledalec spremlja merjenje triglavskega ledenika, ki ga opravijo Miha in njegovi sodelavci vsako poletje. Merjenje Triglavskega ledenika neprekinjeno poteka že tri četrt stoletja.
Medtem se z jamarjem dr. Juretom Tičarjem podamo v Ivačičevo jamo pod Kredarico. Natalija Štular, kustosinja v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, pa nam pokaže nekaj zanimivih muzejskih artefaktov, povezanih s triglavskim ledenikom.
Oddajo zaokroži legenda o Podrti gori.

Planiški konec tedna se bo začel s kvalifikacijami za petkovo posamično preizkušnjo v smučarskih poletih. Na startni listi bo kar 12 slovenskih letalcev. To bo lepa priložnost za dolge in lepe polete. Niti en mesec še ni minil od dveh zlatih medalj za Slovenijo na svetovnem prvenstvu, že je tu nova priložnost za veselje pod Poncami.

Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici.

Mohamad Abdul Al Monaem, sirski pesnik in pisatelj, je v Slovenijo pribežal leta 1916. V Alepu je imel knjigarno in založbo. Verjel je, da literatura ne pozna meja, zato je objavljal dela z vsega sveta. Kar nekaj izdaj je tamkajšnji režim prepovedal. Mohamad je bil kratek čas celo zaprt. Med vojno je režim usmrtil veliko njemu podobnih svobodomiselnih ljudi, zato je Mohamad moral na pot. V Ljubljani je našel nov dom. Leta 2018 je izdal trojezično pesniško zbirko Enaindvajset žensk iz Ljubljane. V sicer demokratični Evropi pa je trčil ob novega diktatorja – denar. Ta ima vrhovno oblast nad ljudmi in brez verig omejuje njihovo svobodo. Novinar Andraž Rožman je o Mohamadu napisal roman Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano.

Nastija se od rojstva bori s spinalno mišično atrofijo, ki jo je priklenila na invalidski voziček. Je zvedava, artikulirana in prodorna mlada fotografinja ter plesalka na invalidskem vozičku, ki ne želi pohlevno čakati na nujne spremembe na nivoju urejanja pogojev za samostojno bivanje in delovanje invalidov v družbi. Javnost aktivno in neposredno opozarja na nepravilnosti in ne prenese jamranja. Svoj handicap sprejema kot izziv. Kadar ne blesti v soju žarometov na plesnih podijih, Nastija snema vloge na temo diskriminacije in neenakosti hendikepiranih v družbi. Spremljamo Nastijo, ki se iz dive mednarodnega plesnega tekmovanja prelevi v urbano aktivistko, ki se z invalidskim vozičkom podaja na novo foto-video odpravo.

Simon vleče pozornost na prvi pogled. Njegovo telo je prekrito s preko 900 tetovažami in je svojevrsten umetniški artefakt - avtobiografski almanah, ki razkriva njegovo pestro življenjsko zgodbo. Čeravno ima za sabo kriminalno preteklost pa se za tetovažami skriva občutljiva in odgovorna oseba. Simon vodi društvo za zaščito živali Srce za bulle. Rešuje zlorabljane in trpinčene pse. Mnogi ga kličejo kar “pasji oče”. V resnici pa je Simon oče enoletnega sinka in triletne hčerkice. A obsedenost s tatuji je življenska odločitev, ki ga je skozi leta naredil močnejšega, neomajnega. Ne prenese krivice oz. zlorabljanja šibkejših – v takih primerih pa pride do izraza njegova narava, ki sovpada z videzom.

To jutro vas bodo mariborski jutranjiki popeljali na sprehod po parku, saj prav danes obeležujemo dan sprehodov po parku. Ker je slovenski letalni praznik tik pred vrati, se bodo iz Planice oglasili kolegi iz športnega uredništva ter predstavili vzdušje pred kvalifikacijami. V studiu nas bo obiskala zobozdravnica, ki bo ponudila nekaj nasvetov pri preobčutljivosti zob, spomnili se bomo na podelitev Glazerjevih nagrad, izvedeli bomo kako je nastal muf, se naučili pravilno zasaditi cvetoče balkonsko korito, za konec pa bomo uživali še ob zvokih harfe.

Med slovenskimi jazzovskimi glasbeniki in glasbenicami srednje generacije, ki so se skalili in uveljavili v mednarodnem okolju, redno pa sooblikujejo tudi domačo sceno, je eden vidnejših Jure Pukl. Jazzovsko muziciranje ga je pritegnilo šele po končanem študiju klasičnega saksofona na dunajski univerzi in to tako močno, da je za devet let odšel živet in ustvarjat v najživahnejšo prestolnico kreativnega glasbenega ustvarjanja New York, izkušnje in znanstva pa je nabiral tudi na turnejah in snemanjih po vsem svetu. Leta 2015 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 2016 je v svojem rojstnem mestu Velenju obudil šolo, Kreativno jazz kliniko, ki jo je ob prelomu tisočletja vodil legendarni vibrafonist Boško Petrović. Naslednje študijsko leto ga čaka prijeten izziv, postal je profesor saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki bo po 17-ih letih prizadevanj končno odprla oddelek za jazz.
Pogovor bo vodila Meta Česnik

Zabavne petkove večere vodita priljubljena televizijska voditelja Melani Mekicar in Blaž Švab.
Prav spomladansko razpoloženi bomo v oddaji V petek zvečer. Z nami sta gvrhunska kitarista, mlada po srcih, kar kaže tudi njuno avtorsko delo; to sta Zdenko Cotič – Coto in Žan Serčič.
Oder oddaje V petek zvečer že v uvodu poka od energične zasedbe, ki jo vodi Dejan Vunjak, nadgradi Občinska godba Trebnje s trebanjskimi mažoretami. Priča bomo izjemnem nastopu družine Smolnikar; Zale, Renate in Roberta. Prvič na našem odru gostuje skupina Bohem, Žan Serčič se predstavlja z novo uspešnico, tokrat v spremljavi Zdenka Cotiča – Cota ter Andreja Hrvatina. Izjemno veseli smo, da se je na naše vabilo odzval Dominik Kozarič, katerega pesmi še vedno prav čustveno prepoznavajo naša ušesa in srce. Poslušali bomo zanimiv trio Aufbiks. Zdenko Cotič – Coto je izbral vsem ljube in poznane hite svojih najljubših glasbenih sodelavcev, spremljala ga bosta Samanta Kunšt in Aljaž Ramot.
DJ Melani, plesalce Plesne šole Kazina in naše gledalce sta v ples pognala Frenk Nova in Dominik Kozarič.
Med Novimi talenti se predstavlja tercert pevcev. To so Lara Peterlin, Lara Tanšek in Metod Munda, ki bodo zapeli hit Ena bolha za pomoč.

Poiščite nagradno vprašanje na našem Facebook naslovu in se potegujete za lepo nagrado.
V kolikor si želite preživeti večer na snemanju oddaje, nam pišite na naslov: vpetekzvecer@rtvslo.si

Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma.

Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.

Da bi v praksi razumeli tegobe starejših voznikov, smo našega najmlajšega člana uredništva Luko Gregoriča oblekli v posebno opravo, ki ga je postarala za štirideset let. Z utežmi, ki so upoščasnile telesne reakcije, s trakovi in oporami, ki so oteževale premikanje, predvsem pa z očali in čepki, ki so poslabšale vid in sluh. Učili smo se torej medgeneracijske empatije v prometu.

V Evropi je veliko število ognjenikov, dejavnih je le še približno sto. Toda izbruha Cumbre Vieje na Kanarskih otokih leta 2021 in Eyjafjallajökulla na Islandiji leta 2010 opozarjata, da stara celina ni varna pred silovitimi ognjeniškimi izbruhi, ki utegnejo biti pogubni za bližnjo in daljno okolico. Nekateri speči ognjeniki ležijo sredi gosto poseljenih območij – na primer Vezuv, ki je uničil Pompeje, še nevarnejša pa so Flegrejska polja, ognjenik, za katerega večina ljudi še nikoli ni slišala.

SLEEPING GIANTS, EUROPE'S RESTLESS VOLCANOES / VOLCANS, MENACE SUR L'EUROPE / Francija / 2022 / Režija: Olivier Lacaze

Wetterau je pretežno kmetijska regija v nemški zvezni deželi Hessen. Ob zgodovinskem samostanu Konradsdorf stoji istoimenska kmetija, na kateri skupaj živi in dela pet družin z 12 otroki. Na kmetiji radi pripravljajo bogate sezonske solate, jagnječjo pečenko, krepke narastke in tako imenovano zeleno omako.

ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Adama Ulrich in Julia Jasjunas

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

V svetu bo do leta 2050 okoli 70 milijonov ton fotovoltaičnih odpadkov. Kam z njimi in kako je za te odpadke poskrbljeno v Sloveniji? Recikliranje sončnih panelov je zelo drago in zahtevno. Preprosto rešitev za reciklažo sončnih panelov so morda našli avstralski znanstveniki.

V Magnetu pogledamo k svetovnim zvezdnikom na jubilejno 10. podelitev glasbenih nagrad radia IHeart Radio. Batista Cadillac in Maja Keuc - Amaya pa so združili moči pri novem projektu.

9. del: Sin iz Seula
V Cicelyju je božični čas. Vsak ga praznuje po svoje. Indijanci častijo krokarja, ki je na Zemljo prinesel svetlobo. Joel se spominja otroštva, ko je božični čas zavidal irskim katoliškim sosedom, ki so imeli jelko. Maggie je nesrečna, ker božič vsako leto preživi s starši, Ruth-Anne je ateistka, ki jo boli srce, da bi posekala jelko – živo bitje. Shelly pogreša tradicionalen krščanski božič. Sredi prazničnega vzdušja pa Mauricea obiščejo sin ter sinova mati in sin, za katere ni vedel.

NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1992
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

Zametki festivala slovenskega jazza so se začeli že daljnega leta 1960, ko je Jazzovsko društvo Ljubljana na Bledu pripravilo prvi jazz festival na vzhodnem koncu Evrope in takratni 1. jugoslovanski jazz festival. Kasneje se je njegova izvedba večkrat preoblikovala in selila, leta 2003 pa pripravila 1. festival slovenskega jazza. Njegovo organizacijo je v zadnjih letih prevzela ekipa programa Jazz Ravne z Raven na Koroškem, kjer je letos potekal 10. festival slovenskega jazza. Na otvoritvenem koncertu se je v izvedbi Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Igorja Lundra predstavila uspešna mlada generacija slovenskih jazzovskih ustvarjalcev. Priložnost smo imeli slišati in posneti sodobne kompozicije Igorja Lundra, Kaje Draksler in Jureta Pukla. V solističnih vlogah njihovih izvedb sta kot gosta nastopila saksofonist Jure Pukl in bobnar Clarence Penn.