Skoraj stoletno pričevalko iz Šentjošta v Polhograjskih dolomitih smo v njeni samoti obiskali ravno v času, ko je sneg prekril naravo.
Drugače je z njenimi bridkimi spomini, ki so ob številnih preizkušnjah še vedno živi.
Doma so živeli v revščini; pri osmih letih ji je umrla mama, pri petnajstih je začela služiti v župnišču kot »tamala dekla«. Pomivala je posodo, skrbela za vodo in pomagala glavni dekli pri vsem drugem. Župnišče je bilo takrat tudi kar veliko kmečko gospodarstvo, zato je imela veliko dela. Takrat je nehala hoditi v šolo. Začetek vojne najprej ni prinesel velikih sprememb. Ljudje okupatorja niso marali, a so živeli v miru. To pa se je spremenilo, ko so se pojavili prvi partizani in so začeli vaščane ustrahovati. Župnišče so temeljito izropali, pojasni Zofija.
Podrobno opiše, kako se je po ustanovitvi vaške straže julija 1942 zgodil partizanski napad, ki pa so ga stražarji odbili brez žrtev. Partizani so se potem maščevali okoliškim prebivalcem, ki pa z vaško stražo niso imeli povezave. Ubijali so starše, družinske očete, v enem primeru pa je v požgani hiši umrla tudi dveletna deklica. Na prebivalce je legel strah in splošna negotovost. Zofija omenja tudi veliko romsko družino, ki so jo partizani pobili leta 1942 v bližini Žažarja. Zofija se spomni Čukovega Miha, hlapca pri eni od bližnjih hiš, z domačijskim imenom pr' Župan. Pripovedoval je, da so si partizani na njihovi kmetiji izposodili motike, ko so jih prinesli nazaj, pa so bili na motikah kri in lasje pobitih Romov.
Zofija omeni tudi zanimivo podrobnost o partijskem funkcionarju, poznejšem predsedniku slovenske socialistične vlade, Stanetu Kavčiču, ki je imel v Šentjoštu sorodnike in jih je poskušal zaščititi. Po vojni je te kraje prizadel zločin povojnih pomorov, hkrati pa so se v okolici pojavili bivši domobranci – skrivači. Zofija Skvarča se spomni, kako so jih po izdaji presenetili na kmetiji v Suhem dolu. Tudi njo so takrat več ur zasliševali oznovci. Pričevalkin oče, domobranec, je vojno preživel in je moral prisilno delati v Kočevju.
Zofija je bila mobilizirana v delovno brigado. Tam je hudo zbolela za tifusom, kar jo je trajno zaznamovalo, saj ni mogla imeti svojih otrok. Z možem sta posvojila dva fanta, a sta oba končala tragično. Ima pa vnukinje in snaho, ki jo pridejo obiskat.
Živi sama, čeprav je precej onemogla in slabovidna, v edino uteho so ji ptički in številne mačke, pa dobri sosedi, ki ji pomagajo. Gre za posebno občutljivo pričevanje stare gospe, ki jo je zaznamovalo težko življenje. Lepšala si ga je tudi z glasbo; dolga leta je igrala v cerkvi in vodila cerkveni pevski zbor.

Petek prinaša prvo posamično tekmo planiškega konca tedna. Videli bomo, kdo od skakalcev je ob koncu sezone ohranil dovolj moči za dolge polete. Pesti bomo stiskali za Anžeta Laniška, Timija Zajca, Domna Prevca, Lovra Kosa in druščino. Ob tem nas spomin zanese k izjemni lanski petkovi preizkušnji, v kateri so slovenski skakalci zasedli prva štiri mesta. Prve zmage v karieri pa se je razveselil Žiga Jelar.

V zadnjih letih sobota v Planici tradicionalno prinaša ekipno preizkušnjo. Slovenska reprezentanca je vedno v vlogi favoritinje. Zmage so se naši letalci veselili tudi v lanski sezoni. To je bila tretja ekipna zmaga Slovenije pod Poncami v zgodovini. V pokalu narodov se v letošnji sezoni zmaga močno nasmiha reprezentanci Avstrije.

Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly.

Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila.
Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej.
Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.

Da bi v praksi razumeli tegobe starejših voznikov, smo našega najmlajšega člana uredništva Luko Gregoriča oblekli v posebno opravo, ki ga je postarala za štirideset let. Z utežmi, ki so upoščasnile telesne reakcije, s trakovi in oporami, ki so oteževale premikanje, predvsem pa z očali in čepki, ki so poslabšale vid in sluh. Učili smo se torej medgeneracijske empatije v prometu.

Švicarska komična drama kritično spregovori o posledicah permisivne vzgoje.

Veronika in Michael Kamber-Gruber vstopata v zrela leta, a vse bolj postajata talca svojih razvajenih najstniških sinov. Romeo in Anton stežka vstaneta iz postelje in redko hodita v šolo; seksistični in rasistični slogani, posmeh, pomanjkanje higiene in neodgovorno ravnanje so del njunega vsakdana. Ko dedek vnukom podari dediščino v višini osemdesettisoč frankov, se položaj še poslabša. Veronika in Michael z mlajšim sinom zbežita v novo stanovanje. Čeprav mislita, da s tem rešujeta svoj zakon in najmlajšega otroka pred napačnimi zgledi, se ne zavedata, da praznujeta lastno predajo.

Izvirni naslov: WIR ELTERN / Švicarski film, 2019 / Režija in scenarij: Eric Bergkraut, Ruth Schweikert / Igrajo: Elisabeth Niederer, Eric Bergkraut, Elia Bergkraut

Nina Pušlar je na svoj koncert, na katerem je s kupaj s svojo spremljevalno skupino zapela svoje uspešnice zadnjega obdobja, povabila tudi Matjaža Robavsa, Stiški kvartet, Zlatka, zbor Zborallico in Bojana Jambrošiča. Pridružil se ji je tudi Jan Plestenjak.

V zadnjih letih sobota v Planici tradicionalno prinaša ekipno preizkušnjo. Slovenska reprezentanca je vedno v vlogi favoritinje. Zmage so se naši letalci veselili tudi v lanski sezoni. To je bila tretja ekipna zmaga Slovenije pod Poncami v zgodovini. V pokalu narodov se v letošnji sezoni zmaga močno nasmiha reprezentanci Avstrije.

Dokumentarec nudi redko priložnost: zelo intimen pogled v življenje odraslega moškega s hudo obliko avtizma. Spencer je zares srečen, kadar svobodno osvaja vrhove okoliškega hribovja, vendar potrebuje neprestano pomoč tako pri umivanju in oblačenju kot hranjenju. Brezpogojno ljubezen in neomajno predanost mu je vse do smrti nudila mama, pridružili so se ji izjemno srčni osebni asistenti, naposled sta vlogo spremljevalca prevzela Spencerjeva sestra in njen soprog. Dokumentarni film je štiri leta pripravljal Spencerjev mlajši brat, tretjina je posneta s pametnim telefonom, in nastala je ganljiva zgodba o ljubezni, odpovedovanju in svobodi.

MY AUTISTIC BIG BROTHER AND ME / Velika Britanija / 2018 / Režija: Mikey Kay

Oko televizijske kamere je vse od ustanovitve Televizije Slovenija (tedaj Televizije Ljubljana) budno spremljalo delo arheologov, ki so bili neprestano za petami starim Emoncem. V 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja se je namreč po Ljubljani veliko gradilo, podobno kot danes. Filmske zapise o odkritjih rimske Emone so tedaj gledalci večinoma spremljali le na dan objave v televizijskem Dnevniku. Z digitalizacijo filmskega gradiva pa so po dolgih desetletjih te vsebine znova dostopne. Na filmskem traku se je ohranilo razkrivanje celotnega severnega rimskega obzidja, ki je bilo v tistem času visoko še štiri metre, a se tedanja mestna oblast ni zavedala njegove zgodovinske vrednosti in ga je porušila. V Dokumentaciji Televizije Slovenija se skriva razkošje podob, ki so jih tudi za prihodnje rodove zapisale naše kamere. Obsega okoli 30.000 oddaj, ki so posnete na 16-mm filmski trak. Tega so danes zamenjali digitalni nosilci, v arheologiji pa so se uveljavili novi metodološki pristopi. V dokumentarnemu feljtonu Televizija Emona avtorice Maje Bahar smo tako priča šestdesetletnemu prerezu raziskovanj Emone, antične predhodnice Ljubljane.

Po istoimenski knjižni uspešnici posneta romantična zgodovinska drama režiserja Štirih porok in pogreba o londonski pisateljici, ki po koncu 2. svetovne vojne prispe na britanski otok, da bi napisala knjigo o medvojnih izkušnjah tamkajšnjih prebivalcev.

Na britanskem otoku Guernseyju so med 2. svetovno vojno, v času nemške okupacije, ustanovili društvo z zanimivim imenom – Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov. Z ustanovitvijo in delovanjem tega nenavadnega društva se povsem nepričakovano seznani uspešna londonska pisateljica Juliet Ashton, ki ravno išče tematiko za svojo novo knjigo.
Večina članov je knjigo prvič vzela v roke ravno med vojno, toda tisto, kar so našli, je daleč presegalo besede, saj so iz njih črpali življenjsko moč, navdih, tolažbo in spoznanje, da lahko na vse pogledamo tudi na drugačen način.

Originalni naslov: THE GUERNSEY LITERARY AND POTATO PEEL PIE SOCIETY
Leto produkcije: 2018
Država: koprodukcija
Žanr: romantična zgodovinska drama
Režija: Mike Newell
Scenarij: Don Roos, Kevin Hood in Thomas Bezucha po knjigi Mary Ann Shaffer in Annie Barrows
Igrajo: Jessica Brown Findlay, Tom Courtenay, Michiel Huisman, Katherine Parkinson

Dokumentarni film razkriva življenjsko in umetniško pot ustvarjalca elektronske glasbe in didžeja, ameriškega glasbenika Mobyja – vse od tegob odraščanja v revščini v newyorškem Harlemu do svetovne slave. Oriše tudi njegove bitke z alkoholizmom in odvisnostjo od mamil, posebno vez in spoštljiv odnos do živali ter njegovo nenehno iskanje smisla in namena. Film je pretežno posnet v New Yorku in Los Angelesu in vključuje tudi še nikoli videne arhivske posnetke iz Mobyjeve preteklosti, pa tudi intervjuje in nastope s prijatelji in mentorjema Davidom Lynchem in Davidom Bowiejem.

MOBY DOC / ZDA / 2021 / Režija: Rob Gordon Bralver

MRFY so na dveh razprodanih promocijskih koncertih predstavili svoj drug album z naslovom "USE" in upravičili prevzem štafete največjih domačih bendov. Na koncertu niso manjkale "Prjatučki", "Zaljubila" in "Tobogan", kot tudi nekaj starejših skladb. Ob dovršenem koncertu smo lahko uzrli v prihodnost slovenske glasbe. Vse to je posnela TV Slovenija.